Prisotni smo s telesom, vendar so naše misli, čustva in pozornost pogosto popolnoma drugje. Poleg tega, da se ne prepustimo sedanjemu trenutku zaradi vsega, kar nosimo s sabo, smo obteženi s tem, kaj bi morali narediti, kaj bi morali doseči s konjem, kaj pričakujemo, in tako ne začutimo v polnosti tega, kar je in se dogaja v posameznem trenutku.
Namesto prisotnosti, polnosti in bogastva vsakega trenutka pogosto čutimo nezadovoljstvo, ker realnost ni v skladu z našimi pričakovanji. Pa vendar, če pomislimo, vsak trenutek s konjem je poseben, unikaten in čudovit.
Praksa meditacije pa pripomore k temu, da smo bolj v polnosti prisotni v vsakem trenutku s konji ter zato boljši konjarji in boljši jahači. Ravno konji pa nam lahko močno pomagajo pri praksi meditacije.
Konjevo naravno stanje je stanje prisotnosti in čuječnosti.
Kaj imajo konji skupnega z meditacijo?
Konji so bitja, ki živijo v trenutku. Vsak trenutek so polno prisotni v sedanjosti. Ne obremenjuje jih preteklost (razen v primeru travmatičnih izkušenj), ne obremenjuje jih prihodnost. Ne obremenjujejo se s tem, kaj bi »morali«, ne obremenjujejo jih pričakovanja. Če dobro pomislimo, so konji mojstri prisotnosti, čuječnosti in meditacije – vedno so polno prisotni v trenutku, čuječe se ga zavedajo in niso obremenjeni z mislimi, pričakovanji, predsodki … Zato se lahko v njihovi prisotnosti, z njihovim zgledom in povezani z njihovo energijo lažje tudi mi naučimo biti bolj prisotni v trenutku, bolj zavedni, čuječi ter biti v meditativnem stanju – biti to, kar smo, v naši biti. Ključ, na primer zenovske meditacije, je čuječno zaznavanje in spoznavanje sebe, s spuščanjem vseh zahtev in ovir našega ega. Z opazovanjem konj in s povezovanjem z njimi, z njihovim naravnim stanjem prisotnosti in čuječnosti pa tudi mi lažje pridemo v stik s sedanjim trenutkom in s seboj, pravim seboj – brez pričakovanj, brez predsodkov, brez predrazumevanj, obarvanih s preteklimi izkušnjami. Umaknemo se sami sebi s poti, da smo lahko v vsakem trenutku prisotni in to, kar smo, ter da počnemo le to, kar počnemo v tem trenutku. Ne da bi se obremenjevali s prej in s potem ter ne da bi želeli doseči enega izmed naših »moramo«. V takem stanju duha pa se posledično tudi veliko lažje povežemo s konji, saj smo v svoji naravnanosti in energiji veliko bližje njihovi.
Zavedati pa se je potrebno, da v jahanje oziroma v celoten odnos s konji, prinašamo cele sebe, cel naš način življenja in ne samo znanja in trenutkov, povezanih s konji. Naš odnos s konji in naše jahanje nam odzrcali celo naše življenje in stanje našega duha: odnose, misli, čustva, konflikte in v končni fazi tudi dogajanje okrog nas, v našem ožjem in širšem svetu. Zato je pomembno, kako živimo vsak dan, da umirjamo naše misli ves čas, da smo čim bolj prisotni v trenutku ves čas, da smo čuječi čim več časa in ne, da to poskušamo doseči samo, ko smo s konji. In bolj kot bomo umirjeni in v stiku s sabo, z manj napora se bomo povezovali in komunicirali tudi s konji.
S povezovanjem s konji se uskladimo z njihovo energijo.
Vpliv meditacije na jahalne spretnosti
Steber zenovske meditacije je prakticirati »delati nič« in biti popolnoma umirjen ne glede na vse, kar se dogaja v nas in okrog nas. Gre za to, da čim bolj izključimo svoje telo in svoje misli. Da misli, ki se pojavijo, čim prej spustimo, da odidejo. V prvih poskusih meditacije se skoraj vsak sooči s tem, kako se naše misli borijo proti umirejnosti in tišini v glavi ter proti temu, da bi samo bili v tem trenutku. Z meditacijo šele v polnosti začutimo in doživimo, kako zelo viharno in megleno je v naših glavah zaradi obilice misli, ki nam švigajo skozi možgane. In seveda, ob vseh teh mislih, ki se pojavljajo ves čas, smo težko polno prisotni s konji v vsakem trenutku in imamo zato nemalo težav v komunikaciji z njimi, saj poleg želenega konjem sporočamo še vse tisto, kar se dogaja v nas. Zaradi preobilice misli pa med jahanjem tudi počnemo preveč, smo premalo sproščeni, premalo v toku in premalo povezani s konjevim gibanjem. Konji nam to ves čas odslikavajo. Sporočajo nam, da nas ne razumejo, da so zmedeni zaradi tolikih, pogosto tudi nasprotujočih, informacij. Sporočajo nam, da nismo osredotočeni, da smo razpršeni. Vendar jih pogosto ne slišimo, kar je zopet posledica preveč pestrega dogajanja v nas in nejasnih misli. Če temu prištejemo še izredno senzibilnost konj, ki začutijo vsa naša notranja dogajanja, lahko razumemo, kako zmedeni so lahko ob vsem tem in se zavedamo, da nam je lahko meditacija v izredno pomoč pri umirjanju naših misli in s tem pri jasnejšemu komuniciranju s konji ter tako pri boljšemu jahanju.
Meditacija v družbi konj
Brez umirjenih misli je tudi umirjanje našega telesa na konju brezpredmetno, saj misli vplivajo na naše telo in na naša sporočila konju. Ko pa nam uspe umiriti naše misli, je naša osredotočenost veliko boljša ter sporočila, ki jih želimo izraziti, veliko bolj jasna in natančna ter s tem razumljiva konju. Hkrati pa smo, ko nam uspe umiriti naše misli, veliko bolj v našem telesu, v vsakem trenutku in s tem veliko bolj v stiku s sabo in posledično s konjem. Če redno meditiramo, se veliko bolje začutimo in spoznamo. Naučimo se biti osredotočeni v trenutku in jasnih misli. Tako se veliko bolje razumemo, nadzorujemo svoje misli in svoje telo ter veliko bolj jasno komuniciramo s konji, seveda tudi med jahanjem. Kot je rekel Alois Podhajsky, olimpijec, ki je bil 26 let direktor Španske jahalne šole na Dunaju: »Obstaja princip, ki ne bi smel biti nikoli spregledan, in sicer, da se mora jahač najprej naučiti nadzorovati sebe, da lahko nadzoruje konja. Človek je lahko mojster svojega konja šele, ko je mojster samega sebe in svojih dejanj.«
Preko boljšega stika s sabo do boljšega stika s konjem
Se kdaj zalotite, da se vprašate: »Zakaj danes tega moj konj ne naredi, pa čeprav mu dajem enake znake kot vedno in vedno naredi, kar želim od njega?« Ko se vam to zgodi, se vprašajte: »Kaj je danes v meni drugače kot običajno? Sem pod stresom, vznemirjen, jezen, z mislimi drugje, nestrpen …?« Ugotovili boste, da se vzrok za konjevo nesledenje vašim znakom pogosto skriva v tem, da je v vas nekaj drugače kot običajno, drugačno je vaše stanje duha in konji ga vedno zaznajo in se odzivajo nanj.
Zenovski mojster Geoffrey Shugen Arnold Sensei je v pogovoru z Jec Ballou (uspešna trenerka jahanja in avtorica knjig o treningu konj), ki je bila pri njem na praksi zenovske meditacije, dejal, da naj bi dober trener jahanja svoje učence spretno vodil do tega, da bi sami ugotovili, katere lekcije morajo osvojiti. Najbolje se namreč naučimo takrat, ko védenje pride iz nas in ga začutimo. Delo učitelja naj bi bilo pomagati učencu, da spusti vse tisto, kar ga ovira na njegovi poti učenja. Pogoj za to pa je, da je učenec na takšno učenje pripravljen.
mag. Karin Bojc
Foto: Luca Photography