Naš vsakdan je bolj ali manj določen, v veliko primerih prehiter in preveč poln različnih obveznosti. Pa naj bodo to službene, družinske ali prostočasne, na katere prihitimo vsi zadihani in z zadnjimi atomi moči. In pri tem smo tisti, ki imamo željo in potrebo svoj čas deliti s štirinožnimi prijatelji, še dodatno obremenjeni.
Naši psi, mačke, konji, koze, ovce, krave, zajčki ali celo kakšna bolj eksotična bitja so sicer čudovita popestritev, hvaležna in nepogrešljiva družba, vendar potrebujejo neprestano skrb in nego.
Na kmetiji Volk imajo pisano druščino živali, med katerimi so najštevilčnejši konji. Obiskovalci so nad njimi navdušeni, pogosto slišijo, kako lepo jih je videti in kako so lahko srečni, da imajo toliko konj. Nato pa sledi obvezno vprašanje, ki jih vedno spravi v zadrego: »Kako pogosto pa greste jahat?« »Resnici na ljubo bolj poredko, saj nam vsakodnevne obveznosti poberejo večino časa in energije. Pa tudi konji čutijo, če z njimi delamo ali jih jahamo, ko se nam mudi in smo z mislimi drugje,« pravi Alenka Volk.
No, povsem drugače čas teče, ko smo na počitnicah. Takrat si vzamemo čas zase in za stvari, ki nas razveseljujejo. Pa smo spet pri konjih! »Z možem sva pred skoraj 10 leti, po dolgih letih klasičnega dopustovanja na morju, prvič odšla na dopust v Avstrijo na kmetijo, kjer so ponujali jahalne počitnice. Bila sva navdušena, saj nama ni bilo treba za nič skrbeti, jahali smo po čudovitih terenih in v dobri družbi. Najlepše pa je bilo, da se nam ob povratku, ko smo konje razsedlali in spustili nazaj v pašnik, ni nikamor mudilo,« opiše svojo prvo tovrstno izkušnjo Alenka Volk.
Na prvem mestu varnost jahača in dobro počutje konja
Posebej se jima je vtisnilo v spomin, da sta bila v Avstriji varnost jahača in dobro počutje konja vedno na prvem mestu: »Jahali smo drug za drugim, z obvezno varnostno razdaljo med konji, tempo je vodnik prilagajal skupini, galop je bil napovedan in samo na dovolj preglednih mestih, pri vzponu smo morali stati v sedlu, da je bil konj manj obremenjen. Dober kilometer pred koncem ježe smo vedno razjahali, popustili pas na sedlu in zadnji del poti prehodili. Lepo je bilo videti tudi, kako kultivirani so bili ljudje, ki smo jih srečali po poti. Nobene nejevolje ali nestrpnosti, vozniki avtomobilov in traktorjev so se lepo ustavili, še preden smo se jim približali in počakali, da smo šli varno mimo.
Območje, kjer sva takrat dopustovala, je bilo tudi sicer zgledno prilagojeno jahačem. Več kot 600 kilometrov lepo vzdrževanih jahalnih poti je bilo jasno označenih in povezanih med seboj. Možno je bilo jahati od kmetije do kmetije; na vseh so imeli kapacitete za prenočevanje konj in ljudi,« razloži Alenka Volk.
Možnosti za terensko jahanje v Sloveniji so idealne
Tudi v Sloveniji imamo odlične pogoje za terensko jahanje. Imamo raznoliko in slikovito pokrajino, od ravnih predelov do hribov in gozda, ki nudi osvežujočo senco v poletnih dneh. Dovolj je priložnosti za umirjen galop, ki ga imamo jahači tako radi. Razgledi so čudoviti, na poti lahko občudujemo naravo, srečamo različne živali ali pa si ogledamo lokalne znamenitosti in uživamo v odlični kulinariki na kateri od turističnih kmetij na poti.
Na spletu je dostopnih veliko informacij o jahalnih poteh na različnih koncih Slovenije, vendar pa se v praksi s konjem ni tako preprosto odpraviti na območje, ki ga ne poznamo. Konj ni kolo, ki ga naložiš na prtljažnik, prestaviš, če se pojavi ovira na poti, in nasloniš na zid, ko bi spil kavo. Običajno jahači radi za jahanje izberemo terene, ki jih dobro poznamo, vemo, koliko časa bomo potrebovali za določeno razdaljo in kje lahko konja privežemo, napojimo, kam se lahko obrnemo po pomoč, če konj zašepa ali ob kakšni drugi težavi. Verjetno tudi zaradi tega v Sloveniji ni ravno praksa, da bi ljudje dopustovali skupaj s svojimi konji in počitnice izkoristili za spoznavanje novih krajev na konjskem hrbtu.
Jahalne počitnice na kmetiji Volk
Po Avstriji se je v minulih letih zvrstilo še veliko počitnic, ki sta jih zakonca Volk preživela na konjskih hrbtih ali pa so bile kako drugače povezane s konji. Domov sta se praviloma vračala utrujena, a hkrati zadovoljna in napolnjena z energijo. »Velikokrat smo tudi na naši kmetiji gostili prijatelje jahače, jih vodili po poteh v naši okolici in druženje z njimi je bilo vedno prijetno. Tako je postopoma dozorela ideja, da bi lahko organizirali počitnice za jahače, ki želijo na dopustu uživati na svojem konju, ki so ga vajeni in mu zaupajo,« pravi Alenka Volk.
Njihovi konji so med letom na pašniku, zato je v hlevu na voljo dovolj prostora za konje njihovih gostov. V okolici kmetije so uredili priveze za konje in nekaj udobnih lokacij za jahače, da se sprostijo po jahanju. »Piko na i pa po mnenju naših gostov predstavljata prostor nad hlevom, kjer smo uredili spanje na senu na sodoben način, in prostor v senci ob potoku, kjer zvečer pogosto zakurimo ogenj, kar druženje podaljša pozno v noč,« razloži Alenka Volk.
Sprejmejo majhne skupine od 2 do največ 8 konj in jahačev, saj jim le tako lahko zagotovijo njim prilagojeno, varno jahanje. Jahajo v spremstvu vodnika, ki jih vodi po najlepših jahalnih poteh v bližnji in daljni okolici, organizirajo jim hrano na poti na lokacijah, kjer je ustrezno poskrbljeno tudi za konja, po povratku pa lahko obiskovalci konja namestijo v boks ali spustijo na pašnik in počivajo v visečih mrežah ob potoku, v katerem najbolj pogumni tudi zaplavajo.
Najlepše pa je, da se družini Volk vsakič, ko gostijo konjenike, zdi, da so tudi sami na dopustu.
M. M.