Večinoma pa so znani kot ''medvedki'' konjskega sveta s petimi hodi in so v Sloveniji namenjeni večinoma za začetnike v jahalnih šolah, vendar se za njihovim ''medvedkastkim'' videzom skriva veliko več kot konjiček za otroke.
Islandske konje selektivno vzrejajo že več kot 1100 let. Na otoku nimajo plenilcev, zato jim največjo nevarnost predstavljajo izbruhi vulkanov, saj veliko število konj na Islandiji živi prosto v čredah in ne v majhnih izpustih pred hlevi. Težke življenjske razmere pa so ustvarile izjemno vzdržljivega, iznajdljivega in temperamentnega konja, ki je za svojega jahača pripravljen narediti prav vse. Prav zaradi temperamenta pa je zmotno razmišljanje, da so vsi islandski konji za začetnike, prav tako pa je zmotno razmišljanje, da islandski konj ne more nositi odraslega človeka. Čeprav so povprečno visoki med 135 in 145 cm in tehtajo med 300 in 400 kg, pa so v povprečju sposobni nositi 128 kg oziroma kar 1/3 svoje teže. Zaradi svoje moči in vzdržljivosti so jih uporabljali za delo na kmetijah in potovanjih iz enega mesta v drugo. Danes pa jih večinoma uporabljamo v jahalnih šolah, turističnih izletih, za rekreativno jahanje in športno jahanje. V Sloveniji imamo okoli 600 islandskih konj, čeprav imamo, po podatkih Mednarodne zveze za Islandski konje – FEIF, registriranih le 387 (podatek iz leta 2018).
Prepovedana pot domov
Konj, ki zapusti Islandijo, se nikoli več ne sme vrniti domov. Žalostno, ampak z razlogom. Islandci svojih konj ne cepijo, zato bi vsak konj, ki vstopi na Islandijo s celine, povečal tveganje za bolezni, ki bi lahko bile usodne za celotno populacijo, prav tako pa preprečijo možnosti križanja z drugimi pasmami. Tudi kar se tiče jahalnih oblek, veljajo pravila. Jahalno opremo je potrebno temeljito očistiti oziroma sterilizirati, da s seboj ne prinesemo kakšne bolezni, zato je v nekaterih primerih najbolje kupiti jahalne obleke in opremo kar na Islandiji.
Leta 2009 so izdali film z naslovom Kraftur: The last ride, ki govori o težki odločitvi enega najboljših jahačev Thórarinna Eymundssona (Tóti-ja), ali bo nastopil na svetovnem prvenstvu, ki je potekalo 2007 na Nizozemskem, kar bi pomenilo, da se njegov Kraftur nikoli več ne bi vrnil domov. Film se lahko pohvali z oceno 8,1/10 po IMDb.
Nobenih Miškov, Bliskov ali Cenetov
Islandski konji so kulturna dediščina Islandije, zato veljajo tudi pravila za poimenovanje konj. V World Fengur, ki je svetovni rodovniški register islandskih konj, lahko vpišejo samo konje, ki imajo islandsko ime. To velja za tiste, ki jih želijo lastniki registrirati za nadaljnjo rejo, prodajo ali potrdilo o rodovniku konja. Vsako islandsko ime ima pomen. Lahko predstavlja barvno značilnost konja, konjev značaj ali karkoli drugega, vendar mora biti zapisano v islandščini in mora imeti poleg imena tudi ime posestva oziroma kraj, iz katerega prihaja. Na primer Álfur frá Selfossi, Álfur predstavlja ime, ki pomeni škrat ali vilinec, Frá pomeni iz in Selfossi je kraj, iz katerega konj prihaja. Spreminja se le beseda frá, v nemščini uporabijo von/vomder, ZDA in Anglija uporabi from, v Sloveniji pa se frá načeloma ne uporablja, uporabljalo ga je le Posestvo Plana. Ponavadi se poleg imena dopiše samo kraj, na primer Jari Savinjski. Iz katere države konj prihaja, pa lahko razberemo iz ID-številke, ki jo ima vsak registriran islandski konj. Poleg države pa je v ID-številki tudi letnica rojstva. Na primer NL2003100100, NL je oznaka za Nizozemsko; 2003 je letnica rojstva konja, 100100 pa je številka, ki jo dobi vsak konj. Konja, katerega ime ni po pravilih, ne moremo registrirati oziroma ga moramo preimenovati.
Jahanje islandski konj v Avstraliji
V Mednarodni zvezi za islandski konje – FEIF je registriranih 21 držav, najzanimivejša med njimi je Nova Zelandija. Islandske konje pa najdemo tudi v Avstraliji in Romuniji, 3 pa so imeli tudi v Španiji. Konec lanskega leta so v Nemčiji začeli z idejo TÖLT THE WORLD – One beat. One world. (En takt. En svet.), ki želi povečati prepoznavnost ''majhnih'' držav, kamor spadamo tudi mi. To je pot, da se širše prepoznajo islandski konji in hkrati poveča prepoznavnost islandskega jahanja. Idejo bodo širši javnosti prvič predstavili tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu, ki bo potekalo v začetku avgusta v Berlinu. Horses of Iceland pa je organizacija, katere glavna pobuda je promocija islandskega konja po svetu. Na njihovi spletni strani lahko najdete veliko uporabnih informacij glede pasme, zanimivih zgodb in idej za potovanja po Islandiji.
Šport v prostem času
Jahanje islandskih konj v Sloveniji spada pod prostočasovne aktivnosti in ne pod športne discipline, kar je glede na količino tekmovanj v Sloveniji v primerjavi z drugimi konjeniškimi športi razumljivo, vendar so prav zaradi tega jahači islandskega jahanja prisiljeni jahati v tujini. Vrst tekmovanj je veliko, od hišnih turnirjev do svetovnega prvenstva, vsem pa je enako to, da se jahajo discipline, ki so po pravilih FEIF-a. Na manjših tekmovanjih lahko dodajo še dresurne discipline (po pravilih FEIF), spretnostne discipline in discipline za zabavo, kot so jahanje v kostumih, hitrostno jahanje z zastavicami, dirka v galopu po ravnini (200 m), beertölt, töltanddrive in še in še. Na tekmovanjih na mednarodnem nivoju pa se jahajo discipline po pravilniku FEIF in gredo tudi v seštevek za World Ranking. World Ranking je skupni seštevek ocen, ki so jih jahači pridobili v nekaterih disciplinah na tekmah s celega sveta. Za World Ranking se štejejo samo ocene, ki so višje od 5,50 (najnižja ocena je 0,0 in najvišja 10,00) in so pridobljene na tekmah, katere so vnaprej določene oziroma organizirane za skupni seštevek. Na World Ranking lestvici pa se je v preteklosti znašlo tudi nekaj Slovencev. Kot smo omenili že prej, v Sloveniji velikega zanimanja za ta šport ni, ker nam primanjkuje kadra, ki je usposobljen za širjenje znanja o islandskem jahanju, nepoznavanje sposobnosti pasme s strani lastnikov in pomanjkanje infrastrukture, tekem ter dogodkov. Letos smo imeli prvo tekmo po petih letih na Gradu Prestranek. V preteklih letih pa smo imeli po dve tekmi na leto, v Mislinji in v Trnju. Na naše državno prvenstvo je v zadnjih letih prišlo do 50 jahačev in tekmovanje traja dan ali dva, v Nemčiji na njihovo državno prvenstvo pa pride 1000 ali več jahačev in tekmovanje traja ves teden (del jahačev pride tudi iz tujine). Srednjeevropsko in svetovno prvenstvo potekata na dve leti. V islandskem jahanju pa lahko tekme potekajo tudi na ledu, po navadi v hokejskih dvoranah ali na zaledenelih jezerih, na celini se prvenstvo na ledu imenuje Tölt on ice. Islandsko jahanje se v številčnosti tekmovalcev ne more primerjati z drugimi konjeniškimi športi v Sloveniji, vendar smo glede na razmere, ki jih imamo, v tujini zelo konkurenčni, kar smo v preteklosti tudi dokazali. Tako ali drugače islandsko jahanje v vseh pogledih spada v športne discipline.
Prijatelj za življenje
Isiji, kot jih ljubkovalno kličejo v tujini, imajo dolgo življenjsko dobo, in sicer od 30 do 40 let. Najstarejša kobila po imenu Thulla je imela 57 let in je poginila, ker je po smrti njene lastnice nehala jesti. V Sloveniji pa je najstarejši konj Katur, ki je letos dopolnil 40 let in že 25 let veselo živi pri Zvonetu in Lise Pavšič v Trnju. Katur pa je bil tudi eden prvih islandskih konj v Sloveniji. Za vse, ki pa imajo radi različne barvne kombinacije, pa je islandski konj prvak v barvah, saj imajo 40 barv in več kot 100 barvnih kombinacij, kar nekaj primerov ima ribja očesa, znani pa so tudi po ''steklenih'' očeh oziroma so ''glasseyed'', saj imajo lahko ne glede na barvo eno ali obe očesi modri. So konji za vsak okus in željo, tako za majhne punčke, ki sanjajo o konju iz pravljic, kot za dva metra visokega moškega, za osebo, ki si želi jahanja čez drn in strn, odličnega športnega konja ali za osebo, ki si le želi konjskega prijatelja v svojem življenju. So resnično konji, ki te bodo nosili in ti sledili ne glede na to, kakšna bo pot.
''A great horse changes your life, but only the truly special one defines it.'' (Odličen konj ti spremeni življenje, toda le resnično poseben ga opredeli.) – Neznani avtor
Nina Vršec, predstavnica Isi – Slovenija
Foto: Tisa Šenekar