Na mnogo tovrstnih vprašanj je težko odgovoriti, še posebej ker nam konji na žalost ne dajo jasnega odgovora na to, ali je z njimi vse v redu in ali jim delo ustreza. Pomagamo si lahko z nekaterimi splošnimi smernicami, ki nam lahko namignejo o tem, ali se naš konj pri delu počuti dobro.
Splošno počutje
Tako kot pri ljudeh tudi pri konjih reden trening in fizična aktivnost izboljšujta splošno počutje. Ker se v svojem naravnem okolju tako človek kot konj gibata mnogo več kot v sodobnem svetu, nam fizične aktivnosti pogosto primanjkuje. Mi dneve preživljamo v pisarniškem stolu in na kavču, konji pa v boksu ali majhnem izpustu. Neaktivnost vodi do marsikatere zdravstvene težave, od prekomerne telesne teže do depresije in poslabšanega imunskega sistema. Ko v naše življenje uvedemo redno fizično aktivnost, se naše splošno počutje pogosto drastično spremeni. Enako velja za konje. Zdravo zasnovan trening ima za posledico to, da se konju izboljša splošno počutje. To lahko vidimo, če konja opazujemo med njegovim vsakdanjikom. Konji, ki se dobro počutijo, imajo zdrav apetit, zato ponavadi nimajo težav z ohranjanjem dobre telesne teže. Z rednim delom pogosto opazimo tudi več volje za gibanje v izpustu in bolj živahno splošno naravnanost. Ker se s treningom konju izboljšajo ravnotežje, moč in koordinacija, je gibanje po pašniku kar naenkrat lahko mnogo bolj zabavno. Razvoj fizične moči ima za posledico tudi povečanje samozavesti, kar se občasno kaže kot sprememba v čredni dinamiki. Pogosto se dogaja, da se konji, ko pričnejo z delom in postanejo močnejši, pričnejo povzpenjati po socialni lestvici navzgor. Te spremembe so še posebej očitne pri konjih, ki so se prej počutili izrazito slabo, ki niso kazali zanimanja za okolje in se v čredi niso počutili dobro.
Odnos do dela
Motivacija za delo je pogosto izmuzljiv cilj, saj so konji po naravi izjemno energetsko varčni. To pomeni, da se načeloma izogibajo nepotrebni porabi energije in tako energijo prihranijo za nujne primere, ko je potrebno zbežati pred plenilcem. S tem se lahko poistovetimo tudi mi. Kljub temu, da na primer uživamo v svojem rutinskem teku, se nam pogosto zgodi, da »se nam danes preprosto ne da«. Ne počutimo se slabo, ni nam zmanjkalo časa, manjka nam le motivacija. Če pokažemo močno voljo in si kljub temu nadenemo tekaške copate, smo na koncu vseeno veseli, da se nismo vdali skušnjavi lenobe. To vidimo pri konjih, kadar jim morda na začetku ure manjka motivacije, na koncu treninga pa vidimo, da je izraz na njihovem obrazu pozitiven, počutijo se sproščeno in zadovoljno. Konjev odnos do dela se lepo pokaže med sedlanjem oziroma pripravami na delo. Konj, ki v svojem delu uživa, se brez težav pusti ujeti na pašniku, zasedlati, ne polaga ušes nazaj in ne kaže znakov, da bi bil raje kje drugje. Če moramo v postopku priprave na delo porabiti kar nekaj priboljškov, da ga podkupimo za sodelovanje, moramo morda pri treningu kaj spremeniti. Pri konjih, ki med pripravo na delo sodelujejo odlično in so dobre volje, kadar prinesemo lonžo in lonžirni bič, svoje vedenje pa spremenijo na slabše, ko se približamo s sedlom, je problem morda samo sedlo ali pa jahanje. Če se to začne dogajati nenadoma, je morda čas, da preverimo, ali se konju sedlo še vedno dobro prilega. Motiviran konj ima med delom na obrazu sproščen, zadovoljen izraz, jahanje pa ne predstavlja boja med jahačem in konjem, temveč harmonično sodelovanje. Tudi vedenje po delu nam lahko namigne na to, ali smo na dobri poti. Konji, ki v delu uživajo, po delu kažejo jasne znake sproščenosti, ko odkorakajo nazaj v izpust, pa se gibajo s sproščenim, samozavestnim korakom.
Napredek pri delu
Pomemben pokazatelj dobrega treninga, na katerega še posebej rekreativni jahači radi pozabljajo, je napredek pri delu. Cilj treninga katerekoli discipline je seveda razvoj moči, ravnotežja in koordinacije, kar pomeni, da bo konju delo sčasoma postalo vse lažje. Bistveno je, da dovolj časa posvetimo osnovam, kar pomeni, da konja naučimo dobre drže pod jahačem. Drža konja je jahačeva odgovornost le na začetku treninga, ko konj še ne obvlada osnov. Nato prevzame odgovornost za držo konj sam. To pomeni, da jahaču ni treba vsakič sproti konja držati v okvirju s pomočjo pomagal, kot so pomožne vajeti, ali s pretiranim delovanjem dejstva roke. Ko se konj nosi v lepi drži sam od sebe v vseh treh hodih, lahko rečemo, da nam je uspelo zgraditi dobre temelje. Na to osnovo nato gradimo vse nadaljnje lekcije. Ko se ozremo nazaj na trening pred pol leta ali letom dni, opazimo, da so nam stvari, ki so se nam prej zdele težke, postale lahke. Konj je mnogo bolj občutljiv na naše signale, naše ukaze pa izpolnjuje lahkotno. Če se zalotimo, da moramo po dveh letih treninga položaj konjeve glave umetno držati s pomočjo vajeti, ali če potrebujemo pri prehodu v galop vse močnejša dejstva, se moramo vprašati, kaj delamo narobe. Res je, da se pri treningu občasno srečujemo z obdobji počasnejšega napredka ali stagnacije, vendar pa moramo biti pozorni na to, da ne nazadujemo. Če pri konju opažamo vse več vedenjskih težav med jahanjem, kot na primer ritanje, ustavljanje, šviganje z repom ali težave s prekrivljanjem, naredimo korak nazaj in se vrnimo k osnovam. Enako velja, kadar konji postajajo vse bolj in bolj leni, zato uporabljamo vse daljše ostroge ali vse več biča, ali pa kadar naletimo na težave z ustavljanjem in razmišljamo o nakupu strožje brzde. Nekateri konji napredujejo hitreje, nekateri počasneje, pomembno pa je, da gremo v pravilno smer.
Razvoj mišic
Dober trening seveda prepoznamo tudi po tem, da konj razvije enakomerne, močne mišice. Ta del je pravzaprav nekoliko težje prepoznati, kot se zdi, saj se mišice razvijejo tudi pri konjih, ki so v nepravilnem ali pretiranem delu. Kako vemo, ali so mišice, ki jih je razvil naš konj, »pravilne«? Zdravo razvite mišice lahko prepoznamo tako na videz kot na dotik. Naš cilj je, da konj svoje mišice razvije enakomerno. To je na primer najlažje prepoznati pri vratnih mišicah. Pravilno razvit vrat bo dajal vtis, da je sestavljen iz ene same mišice. Mišična masa bo enakomerno razporejena po dolžini celotnega vratu. Vrat bo širši pri korenu in ožji proti zatilju. Ne želimo, da so nekatere mišice razvite preveč, druge pa premalo, ali da so med mišicami jasno vidne meje. Pogost odraz slabega treninga je preveč razvito zatilje. Če ima konj za ušesi pretirano izrazite mišice, je potrebno nekaj spremeniti pri delu in izločiti morebitne fizične težave. Če primerjamo fotografijo konja izpred nekaj let z njegovim videzom danes, mora konj dajati vtis, da so njegove mišice postale zaobljene, meje med njimi pa so mehke. Tudi na otip so pravilno razvite mišice mehke, elastične. To še posebej velja za hrbtne mišice, ki pogosto opozarjajo na pomanjkljivosti pri delu. Dolga hrbta mišica se mora tekom dela razvijati in rasti. Če opazimo, da ima konj med vihrom in robom plečnice izrazito pomanjkanje mišic, ki ni bilo prisotno pred enim letom, je to znak, da je nekaj potrebno spremeniti. O razvoju moči nam veliko lahko povedo tudi mišice zadnjih nog. Pravilno trenirani konji razvijejo lep, enakomeren zadnji del. Tako zadenjske kot stegenske mišice in zadnja loža so razvite enakomerno, konj pa je od zadaj videti okrogel. Napredek lahko redno spremljamo na mišicah. Navadimo se, da konja pred in po jahanju pretipamo po celem telesu, pri čemer se osredotočamo na to, kako čutimo njegove mišice pod svojimi prsti. Če je občutek mehak in elastičen, konj pa se dotiku ne upira, smo na dobri poti.
Zdravje
Kot smo omenili že na začetku, fizična aktivnost in dovolj gibanja pozitivno vplivata na počutje in zdravje tako pri ljudeh kot pri konjih. Konj, ki dela pravilno, raznoliko in redno, bo na splošno mnogo bolj zdrav kot konj, ki ne dela nič ali je podvržen slabemu delu. To ne velja zgolj za mišično-skeletni sistem, temveč za prav vsak sistem v konjevem telesu. Fizična aktivnost krepi imunski sistem in zmanjšuje možnosti za bolezni in patologije. Dokler ta seveda poteka na pravilen način in v ravno pravšnji količini. To velja tako za zdrave konje kot za konje z obstoječimi zdravstvenimi težavami. Če imamo opravka z zdravim konjem, potem dober trening poskrbi za to, da tako tudi ostane. Seveda vedno lahko pride do nesreč v izpustu, zdrsov in padcev, ki vodijo v poškodbe, temu se ni mogoče popolnoma izogniti. Vendar pa bodo močnejši, bolj uravnoteženi konji manj podvrženi nesrečam pri divjanju v izpustu, saj njihov živčni sistem deluje bolje in jih do neke mere varuje pred poškodbami. Seveda velja tudi obratno. Če imamo pri konjih, ki so v rednem delu, nenehne težave s sklepi, tetivami, hrbtom, se težava najverjetneje skriva v načinu dela. Skrbno odmerjen trening pa je še toliko bolj pomemben pri konjih z obstoječimi zdravstvenimi težavami, kot sta na primer naduha ali artritis pri starejših konjih. Dober trening okrepi mišice in razbremeni sklepe, pripomore pa tudi k zdravju dihalnega sistema. Konji z degenerativnimi spremembami sklepov se na pravilno odmerjen trening odzovejo tako, da postanejo bolj lahkotni, elastični in mladostni. Nikoli ne pozabimo, da je dober trening le košček sestavljanke, ki jo predstavlja zdrav in zadovoljen konj. Poleg dobrega treninga je pomembno, da ima konj na voljo dovolj možnosti za gibanje in druženje z vrstniki. Poskrbljeno mora biti seveda tudi za kakovostno prehrano, redno oskrbo kopit in zobovja ter pravilno prilegajočo se opremo. Brez tega do zgornjih kazalcev dobrega počutja ne bomo prišli, pa naj bo trening še tako dober.
Ali moj način dela ustreza mojemu konju?
Na to vprašanje sicer nikoli ni lahko odgovoriti, vendar pa si lahko pomagamo tako, da se vprašamo nekaj preprostih vprašanj. Če je odgovor na večino vprašanj »da«, potem smo najverjetneje na dobri poti. V nasprotnem primeru je čas, da razmislimo o spremembah.
1. Ali se naš konj v svojem prostem času dobro počuti, ima energijo za gibanje in apetit?
2. Ali se pusti ujeti na pašniku in osedlati brez podkupnin in brez neželenega vedenja?
3. Ali jahanje s časom postaja vse bolj lahkotno in harmonično, brez bojev med nami in konjem?
4. Ali je naš konj tudi na pogled močnejši, njegove mišice pa so razvite enakomerno?
5. Ali so zdravstvene težave redkost oziroma so se obstoječe zdravstvene težave z delom izboljšale?
Katja Porenta, EEBW