Tradicija sicer sama po sebi ni slaba, vendar pa je pomembno, da ne ovira napredka. V zadnjih desetletjih o konjih vemo veliko več kot so o njih vedeli nekoč, zato lahko z mirno vestjo pokopljemo nekatere stare prakse, ki pravzaprav povzročajo več škode kot koristi.
Ustno izročilo naših dedkov je v sodobnih časih nadomestila znanost, ki nam, upoštevajoč konjevo naravo, fiziologijo in anatomijo, lahko poda mnogo bolj koristne smerice za delo s konji. V spodnjem članku je predstavljenih deset zapovedi dela s konji, kot jih opisuje mednarodna organizacija za konjeniško znanost. Gre za načela, ki temeljijo na znanstvenih raziskavah in na prvo mesto postavljajo konjevo dobrobit. Načela ne veljajo zgolj za trening konj, temveč za vse in vsako interakcijo z njimi.
1. Upoštevaj varnost konja in človeka
Konji so velike, plašne živali, kar pomeni, da so kljub svoji nežni naravi lahko zelo nevarni. Pri delu s konji moramo imeti vedno v mislih, da obstaja tveganje, da se konj splaši ali pa odreagira nepričakovano in poškoduje sebe, nas ali mimoidoče. S tem v mislih mora biti naše ravnanje vedno tako, da se kolikor mogoče izognemo provokaciji agresije ali strahu pri konjih. Zavedati se moramo, da naše ravnanje bistveno vpliva na to, kako bo konj v določeni situaciji reagiral, zato se moramo posluževati jasne in konsistentne komunikacije. Za zagotavljanje varnosti je pomembno tudi, da delamo le s konji, ki smo jih sposobni obvladati. Če imamo opravka s konji, ki presegajo naše sposobnosti in znanje, poiščimo pomoč strokovnjaka.
2. Upoštevaj konjevo naravo
Tako pri delu kot pri oskrbi konj se moramo zavedati, da gre za zelo specifično žival s specifičnimi potrebami. Naša odgovornost je, da konju omogočimo zadovoljevanje njegovih naravnih potreb. Sem sodijo potreba po prehranjevanju skozi ves dan, potreba po gibanju in potreba po druženju z vrstniki. Če konjem ne omogočimo naštetega, s tem ogrozimo njegovo dobrobit, kar vodi do vedenjskih in fizičnih težav. Konjevi naravi moramo prilagoditi tudi našo komunikacijo z njimi. Izogibajmo se nenadnim gibom, glasnemu vpitju in vedenju, ki ga konj lahko zazna kot ogrožujoče.
3. Upoštevaj konjeve duševne in zaznavne sposobnosti
Precenjevanje ali podcenjevanje konjevih duševnih sposobnosti pogosto vodi do nesporazumov, konfliktov in slabih praks treninga in dela s konji. Zavedajmo se, da konji ne razmišljajo enako kot ljudje, zato jim ne smemo pripisovati človeških lastnosti. Obtoževanje konja, da nas zafrkava, da se je ustrašil nalašč in podobno, vodi do nepreudarne uporabe kazni, ki naredi mnogo več škode kot koristi. Kazni v obliki zapiranja v boks po slabem treningu ali odrekanje hrane zaradi grdega vedenja so izredno kontraproduktivne, saj ne naslovijo vzrokov za neželeno vedenje, poleg tega pa ogrožajo konjevo dobrobit. Upoštevati moramo tudi, da konj vidi in sliši drugače kot človek, zaradi česar ni nenavadno, da se ustraši navidez brez razloga. Razumevanje konjevega dojemanja sveta nam lahko pomaga pri izbiri dobrih praks pri oskrbi in treningu.
4. Upoštevaj konjevo čustveno stanje
Konjevo čustveno stanje močno vpliva na njegove kognitivne sposobnosti, kar je potrebno upoštevati pri treningu, še posebej pa pri učenju novih stvari. Stres in strah, ki v konju vzbudita željo po begu, preprečujeta učenje novih stvari in mišljenje, usmerjeno k reševanju problemov. Med treningom je potrebno ohranjati sproščenost in pozornost, le tako bomo namreč konja uspeli kaj resnično naučiti. Izogibajmo se praksam, ki v konjih vzbudijo refleks bega (na primer preganjanje konja po maneži ali »round penu«) in praksam, ki povzročajo bolečino. Nejasna komunikacija konja zmede in sproži stresni odziv, zato moramo paziti, da so naša navodila konsistentna in jasna. Nikoli ne pozabimo, da je bistveno tudi, da konju z jasnimi signali pokažemo, kdaj je na ukaz odgovoril pravilno. Tako povečamo možnosti, da bo pravilno odgovoril tudi naslednjič. Če je konj med delom izrazito nemiren, je prva naloga, da ga umirimo. Šele nato lahko pričnemo z učenjem.
5. Pravilno uporabljaj tehnike habituacije
Navajanje konja na nove, potencialno strašljive situacije in predmete je lahko zahtevna naloga, zato se je moramo lotiti sistematično in varno. Nikoli se navajanja ne lotimo tako, da sprožimo paniko. Neznani predmet konju približamo postopoma, pri čemer pazimo, da nivo stresa ohranjamo relativno nizek. Konju pri tem ne odvzamemo možnosti umika, lahko pa nagradimo želeno vedenje (npr. približanje novemu predmetu nagradimo s priboljškom). Izogibajmo se t. i. tehniki »flooding«, pri kateri konju odvzamemo možnost umika od predmeta. Če konj nima možnosti umika, bo predmetu vseeno poskušal ubežati, kakor ve in zna, pri čemer bo prevladala panika, ki se pogosto stopnjuje do zelo nevarne mere, na koncu pa bo konj nad umikom obupal. Tovrstno ravnanje je za konje izredno travmatično in je oblika krutosti.
6. Pravilno uporabljaj instrumentalno pogojevanje
Pri delu s konji je potrebno pravilno in dosledno uporabljati teorijo učenja. Pravilna uporaba instrumentalnega pogojevanja vodi do tega, da določeno vedenje postane bolj ali manj pogosto. Če želeno vedenje nagradimo, s tem povečamo možnost, da se bo vedenje ponovilo. Če na primer konja prosimo, naj dvigne nogo in ga pohvalimo takoj, ko jo dvigne, s tem povečamo možnosti, da bo nogo dvignil tudi naslednjič. Na enak princip lahko konja naučimo odmikanje od pritiska. Če na primer želimo, da se konj premakne vzvratno, lahko z dlanjo pritisnemo na njegove prsi. Takoj ko se konj premakne nazaj, pritisk odstranimo. Prenehanje pritiska tako igra vlogo pohvale, konj pa se sčasoma nauči reagirati na zelo majhno količino pritiska. Pri tem moramo paziti, da pohvala vedno sledi takoj, ko konj pokaže želeno vedenje, da je signal vedno enak in da se pritisk nikoli ne spremeni v kazen.
7. Pravilno uporabljaj klasično pogojevanje
Nikar ne pozabimo, da je eden izmed ciljev dela s konji nežna komunikacija. Vedno moramo stremeti k temu, da se konj odziva na naše najmanjše signale. Kljub temu, da instrumentalno pogojevanje vključuje delo s pritiskom, se poskusimo pritisku izogniti. Ko na primer konja naučimo, da stopi vzvratno kot odgovor na pritisk, poskusimo pritisk nadomestiti s še nežnejšim signalom. Za vedenje torej najprej prosimo s pomočjo nežnega signala (na primer glas), šele nato pa uporabimo pritisk. Tako se konj nauči reagirati že na najnežnejši namig. Seveda pri tem veliko vlogo igrata konsistentnost in potrpežljivost.
8. Pravilno uporabljaj tehnike za učenje kompleksnih vedenj
Nekatera vedenja, ki jih želimo naučiti, so nekoliko bolj kompleksna kot dviganje nog in stopanje vzvratno. Pri učenju bolj težavnih nalog je pomembno, da vedenje razdelimo na več manjših korakov, nato pa nagradimo vsak posamezni korak, dokler ne pridemo do končne oblike vedenja. Trening naj bo zasnovan tako, da je pravilen odgovor za konja lahek in očiten. Pri učenju kompleksnih vedenj je pomembno, da vadimo v znanem, predvidljivem okolju, konju pa damo dovolj časa, da ponotranji vsak korak.
9. Pravilno uporabljaj signale
Signali, s katerimi konja prosimo za določeno vedenja, naj bodo konsistentni, jasni in očitno drugačni med seboj. Če sta si na primer signal za stopanje vzvratno in signal za znižanje glave preveč podobna, bo konj zmeden, saj ne bo vedel, kaj od njega pričakujemo. Pazimo tudi, da več različnih signalov nikoli ne posredujemo istočasno (na primer signal za hojo naprej in signal za hojo vzvratno). Pravilna uporaba signalov je pomembna tudi pri jahanju. Vedno pazimo, da signal uporabimo skladno s konjevim gibanjem.
10. Nauči konja, da se pod jahačem giba pravilno
Ker konji niso narejeni za jahanje, jim je pravilna drža pod jahačem na začetku treninga neznana in težka. Naša odgovornost je, da ga naučimo, kako naj pravilno nosi težo na hrbtu. Pri tem se moramo izogibati uporabi sile in pripomočkov, ki konjevo glavo in vrat na silo držijo v določenem položaju. Konja je potrebno naučiti, kako se nosi sam, sam drži pravilen tempo in ritem ter sam drži pravilno smer. Izogibati se moramo nenehni uporabi signalov (npr nenehno spodbujanje z nogami), ki ne proizvede želenega učinka. Če konj postane neodziven na dejstva, se je potrebno vrniti k osnovam in s pomočjo instrumentalnega pogojevanja konja ponovno naučiti odzivnosti. Gibanje v nezdravi drži pod jahačem predstavlja stres in ogroža konjevo dobrobit. Če sami nismo dovolj usposobljeni, poiščimo pomoč dobrega trenerja. Dosledno upoštevanje teh načel ne bo le poskrbelo za konjevo dobro počutje in zdravje, temveč bo prineslo tudi najboljše rezultate. Konji so se sposobni naučiti ogromno, vendar le, če se učenja lotimo na pravilen način.
Katja Porenta EEBW
Foto: PXHere
Povzeto po »ISES training principles«