Prvenstvo je potekalo v konjeniškem centru Unikornis Lovarda, ki se nahaja v vasi Pilisjászfalu (županija Pešta), oddaljeni 25 kilometrov iz glavnega madžarskega mesta. Gostil ga je velik profesionalni objekt s fiksnimi hlevi, z za prvenstvo pripravljenimi montažnimi boksi, jahalnico, lonžirnimi krogi ter ogromno manežo, razdeljeno na štiri dele (tekmovalni, ogrevalni za 10-minutno ogrevanje, povezan z manežama za ogrevanje pred tekmovanjem in trening).
Tudi kvalificiranje za evropsko prvenstvo je zaznamovala epidemija, saj so zanj šteli rezultati nacionalnih tekem. Tako sta se na prvenstvo uvrstili kar dve slovenski ekipi – mlajše mladinke v sestavi Ria Hanžič, Freja Kolenc in Lucija Mramor ter mladinke v sestavi Ula Kos, Taša Rojko in Noa Pale Stankov, kar je najštevilčnejša ekipa do sedaj. Trener obeh ekip na prvenstvu je bil Vital Trdan. Vse slovenske tekmovalke so nastopile tako v ekipni kot tudi v posamični konkurenci. Mlajši mladinci prvi dan nastopajo na predtekmovanju, drugi dan ekipno, tretji dan pa je namenjen tekmovanju 18-ih najboljših iz drugega dne, med katerimi so lahko največ trije iz iste države. Mladinci prvi dan tekmujejo ekipno, drugi dan posamezno, tretji dan pa je zopet namenjen tekmovanju 18-ih najboljših iz drugega dne (kriterij enak kot pri mlajših mladinkah), le da v prostem slogu (free style), pri čemer se oba rezultata seštejeta za končni rezultat.
Ekipno prvo mesto v kategoriji mlajših mladincev je zasedla ekipa Nemčije, drugo ekipa Nizozemske, tretja je bila ekipa Francije. V posamični uvrstitvi sta prvo in drugo mesto pripadli nemškima tekmovalkama, tretje mesto pa nizozemski tekmovalki. Ekipno prvo mesto v kategoriji mladincev je zasedla ekipa Nemčije, druga je bila ekipa Danske in tretja ekipa Nizozemske. V posamični uvrstitvi pa so vsa tri mesta zasedle tekmovalke iz Nemčije. Prvenstvo je zaznamovala očitna prevlada nemške dresure, saj so v obeh starostnih kategorijah tako v ekipni kot v posamični uvrstitvi prva mesta zasedli tekmovalci iz Nemčije.
Slovenska dekleta so pogumno zastopala naše barve. Ekipa mlajših mladink je zasedla končno 8. mesto, posamično je s 33. mestom najboljši rezultat uspel Luciji Mramor, ekipa mladink pa je zasedla končno 15. mesto, posamično se je najbolje uvrstila Ula Kos (47. mesto).
Dora Markun, predsednica Strokovnega sveta za dresurno jahanje, v imenu sveta čestita vsem našim tekmovalkam za nastope ter dodaja: »Naša mlada reprezentanca je nastopila v zelo močni mednarodni konkurenci, ki je bila številčna tako ekipno kot posamično. V konkurenci mlajših mladincev je nastopilo poleg naše še 9 ekip iz Belgije, Bolgarije, Francije, Nemčije, Madžarske, Italije, Nizozemske, Slovaške in Ukrajine. V posamični konkurenci pa je nastopilo 44 tekmovalcev in tekmovalk iz skupno 20 držav. Tudi konkurenca mladincev je bila zelo močna in številčna, saj je poleg naše ekipe nastopilo še 14 ekip iz Avstrije, Belgije, Češke, Danske, Finske, Francije, Nemčije, Madžarske, Italije, Nizozemske, Poljske, Portugalske, Švice in Ukrajine. V posamični konkurenci pa je nastopilo 63 tekmovalcev in tekmovalk iz skupno 19 držav.«
Edinstvena in bogata izkušnja zastopati barve svoje države na tako velikem tekmovanju, kot je evropsko prvenstvo, je plod številnih treningov, v jahalnem športu tudi uigranosti z enakovrednim športnim partnerjem – konjem. Takšna izkušnja je nedvomno velika motivacija nadgrajevati in uresničevati načrte za prihodnost. Tudi našim dekletom bo zagotovo dala polet, ki jih bo vodil na nove tekmovalne poti, tako domače kot tudi mednarodne.
Vital Trdan, vodja ekipe
»Za nami je težko pričakovano evropsko prvenstvo v dresurnem jahanju na Madžarskem. Na prvenstvo smo peljali dve ekipi, kar je bilo prvič za Slovenijo. Rad bi čestital vsem tekmovalkam za bojevite nastope in odličen odnos na tekmovanju, ki je bilo za večino prvo take razsežnosti. V čast mi je bilo sodelovati s tako ekipo v prijetnem vzdušju. Tekmovalke so stopile skupaj in bodrile druga drugo, prav tako spremljevalne ekipe, kar je bilo lepo videti. Mislim, da nam bo ta izkušnja dala še dodatno motivacijo za nadaljnje delo in sodelovanje na prihodnjih prvenstvih.«
Ekipa mlajših mladink
Ria Hanžič
Pravi, da je za njo mogoče ne najbolj uspešna, zagotovo pa najlepša izkušnja. »Ko čakaš na zvonec za začetek in okoli sebe vidiš več tisoč ljudi, ki tisti trenutek gledajo samo tebe in tvojega najboljšega prijatelja, dobiš občutek, ki si ga ne predstavljaš niti v sanjah. Evropsko prvenstvo so bile od nekdaj moje sanje, ki so se mi v tistih najtežjih trenutkih zdele nedosegljive in še vedno se ne zavedam, da mi jih je uspelo uresničiti že pri 14-ih letih. Brez ogromno pomoči mojega šitirinožca, ki mi občasno uspešno greni življenje na treningih in me seveda zna tudi najbolj osrečiti, nič od tega ne bi bilo mogoče. Z Unsilom skupaj tekmujeva že nekaj let in lahko se pohvaliva s kar nekaj dobrimi rezultati. Tudi brez veliko treningov in sodelovanja v ekipi ne bi šlo. Podpiranje in pozitivna energija v ekipi sta bila ključ do nepozabnega tedna v Pilisjaszfaluju. Velika priložnost je biti del takšne ekipe in jahati na tako velikem tekmovanju med ekstremno dobrimi jahači in konji. Verjamem, da je to sicer prva, a ne tudi zadnja tako lepa izkušnja. Upam, da bo tako kot meni tudi drugim tekmovalcem to evropsko prvenstvo postavilo višje cilje in dalo več zagona za prihodnja leta.«
Freja Kolenc
Freja je na evropskem prvenstvu debitirala lani, za letošnje pa je že pred epidemijo potrdila kvalifikacijsko normo. »Udeležba na evropsko prvenstvo na Madžarskem mi zelo veliko pomeni, saj je to najpomembnejše tekmovanje v moji starostni kategoriji. Z rezultatom prvega dne sem zelo zadovoljna, drugi nastop pa je žal imel kakšno napako preveč, vseeno pa je bil končni rezultat boljši od lanskega v Italiji.
Nastopam z 11-letnim kastratom Landini della Verdina (Landor S x Cassini I) italijanske toplokrvne pasme, ki je svojo kariero začel v disciplini preskakovanje ovir, sedaj pa že dve leti nastopava v dresuri. Je čudovit konj, ki se zelo hitro uči in rad ustreže svojemu jahaču.
Po končani letošnji sezoni in zasluženem počitku bova nadaljevala s treningi za naslednjo sezono.
Za svoje uspehe bi se rada zahvalila svojim staršem, ki mi to omogočata, svoji trenerki Neži Šarc in celotni ekipi, ki skrbi za dobro počutje mojega konja, kovaču Matjažu Medenu in veterinarju Boštjanu Kranjcu. Hvala tudi Tatjani Vele in mojemu klubu KK Velebiro za vso podporo.«
Lucija Mramor
Lucija je skupaj s svojo 12-letno kobilo Dulindo pasme KWPN dosegla najboljšo posamično uvrstitev med našimi tekmovalkami na tem evropskem prvenstvu.
»Ponosna sem na to, da sem lahko predstavljala Slovenijo na tako velikem tekmovanju. Predvsem se mi je vtisnila v spomin otvoritvena slovesnost, kjer smo dekleta z Avsenikovo Golico prestavile svojo ekipo. Z velikimi mednarodnimi tekmovanji nimam veliko izkušenj, zato sem vse dogajanje spremljala z velikim zanimanjem. Udeležba za na tako velikem tekmovanju je zame velika izkušnja in mi daje sedaj motivacijo za delo naprej. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem, ki me podpirajo na moji tekmovalni poti.«
Ekipa mladink
Ula Kos
»Novica, da se bomo z dekleti udeležile evropskega prvenstva na Madžarskem, me je zelo razveselila. Udeležba je bila priložnost, ki se ne zgodi vsak dan. Zame je pomenila še eno novo izkušnjo na velikem mednarodnem tekmovanju. Organizacija tekmovanja je bila na visokem nivoju, prav tako pogoji za jahanje in bivanje konj. Konjeniška zveza in OKS sta poskrbela, da smo se na otvoritvi prireditve predstavili v enotni podobi in ob zvokih Golice ponosno zastopali Slovenijo. Vzdušje je bilo enkratno in nepozabno.
Med nami, tekmovalkami, je bilo vzdušje timsko, saj smo si pomagale in se spodbujale med tekmovanji. Prvi dan tekmovanja za ekipe nama je z Jupitrom kazalo zelo dobro do zadnjega lika v nalogi, kjer so nama zaradi napake v nalogi ocene zelo padle. Naslednji dan sva v individualni nalogi odjahala zbrano od začetka do konca. Všeč mi je bil način ocenjevanja in komentarji tujih sodnikov. Bili so dosledni in zelo strogi. Z doseženimi rezultati in končno uvrstitvijo sem zelo zadovoljna, izpolnila sem svoj cilj, dosegla dobre ocene in najboljšo slovensko uvrstitev med mladinkami. S prvenstva se vračam z novimi cilji in zagonom za delo z mojim nagajivim Jupitrom, s katerim sva par od oktobra lani.
Zahvalila bi se odgovornim na zvezi, ki so nam omogočili udeležbo na tekmovanju, trenerju ter očiju in mami za vso podporo in pomoč.«
Taša Rojko
»Udeležba na evropskem prvenstvu je zame nepozabna, edinstvena izkušnja. Čeprav z nastopi nisem najbolj zadovoljna, sem ponosna, da sem na prvenstvu zastopala barve Slovenije in ekipo mladincev. Kot ekipa smo delovale složno, prijateljsko, bodrile druga drugo in delovale resnično kot slovenska ekipa, na kar smo lahko vse punce še posebej ponosne.
Nastopila sem z 9-letno kobilo Zarino B. M. (Zack x Rubin Royal) pasme oldenburžan, ki je zelo živahne narave, temperamentna, vendar z velikim potencialom. Kot vsi športniki imava veliko vzponov in padcev, a verjamem, da naju v prihodnje čaka obetavna kariera. Z Zarino trenirava pri Neži Šarc, preden smo se odpravili v Budimpešto, pa sva imeli tudi treninge z vodjo slovenske ekipe Vitalom Trdanom, ki nas je spremljal na prvenstvu.
Ob mojih nastopih na evropskem prvenstvu je bilo prisotne kar veliko treme, saj je to veliko, pomembno tekmovanje, kjer tekmujejo najboljši jahači in njihovi konji iz cele Evrope.
V prihodnje si želim veliko uspešnih treningov in predvsem mirno odjahanih tekem, pa tudi, da bi se prihodnje leto udeležila kakšnega večjega tekmovanja, takrat v kategoriji mladih jahačev.«
Noa Pale Stankov
»Evropsko prvenstvo je bila zame izjemna in nepozabna izkušnja. Nastopila sem s svojim 13-letnim kastratom Cinar-Tarom pasme KWPN, ki je doma poznan pod vzdevkom »Oli«. To je konj, ki sem si ga vedno želela, športen, izredno ljubeč, igriv in preprosto čudovit! Aktivno trenirava petkrat tedensko, pred evropskim prvenstvom pa sva imela še dodatne treninge.
V Budimpešti sem imela priložnost jahati z najboljšimi evropskimi jahači, kar je velik privilegij, istočasno pa tudi hud pritisk. Ob vstopu v areno me je preplavilo morje različnih občutkov: veselje, ker sem se uspela udeležiti tekmovanja, pričakovanje, da bova z »Olijem« imela dober nastop, in tesnoba, ker tekmuješ z izjemnimi jahači in vrhunskimi konji.
V prihodnje si želim čim več dobrih treningov ter tekmovanj tako na nacionalni kot mednarodni ravni in resnično upam, da bom še kdaj imela priložnost zastopati Slovenijo na evropskem prvenstvu.«
Tatjana Gaberšek
Foto: osebni arhiv tekmovalk