Le-to pa zna biti, zlasti pri konjih, težavno. Vsaka snov je namreč v prevelikih količinah lahko toksična. Ker je tema precej obsežna, bomo članek razdelili na dva dela.
Večina toksinov povzroča nespecifične klinične znake, ki lahko istočasno prizadenejo več organskih sistemov. Le redko so klinični znaki za določen tip zastrupitve patognomonični, to pomeni specifični in značilni za točno določeno snov ali skupino snovi. Najpogostejše zastrupitve pri konjih so zastrupitve zaradi rastlinskih toksinov, cianobakterij (modro-zelene alge), pesticidov ter prehranskih dodatkov oziroma aditivov v krmilih.
Vir zastrupitve s hrastom so lahko cvetovi, brsti, listi, steblo in želodi.
V grobem lahko zastrupitve, glede na prizadeti organski sistem, razdelimo na prebavne, na centralni živčni sistem stimulativno delujoče, na centralni živčni sistem zaviralno delujoče, kardiovaskularne, jetrne, zastrupitve sečil ter zastrupitve, ki prizadenejo kožo ter splošno telesno počutje.
Onesnaženje zemlje, pašnikov in sena s pesticidi je dejavnik, ki ga moramo upoštevati v primeru zdravstvenih težav konj.
Zastrupitve, ki prizadenejo prebavni sistem
Obstaja dolg seznam toksinov, ki lahko povzročijo znake bolezni prebavil, v večini primerov gre za toksine, ki jih konj zaužije. Klinični znaki so vse od srednjih do hudih in življenje ogrožujočih. Določanje zastrupitve kot vzroka driske ali kolike je lahko težko, dolgotrajno in drago. Diagnostika poteka glede na klinične znake in anamnezo. Zdravljenje je večinoma simptomatsko in podporno, saj za večino toksinov ni specifičnega antidota.
Ureo množično uporabljamo v krmilih za živino, kar je lahko tudi vzrok zastrupitve pri konjih – pobegli konj, ki se je najedel krmil za živino.
Možni viri zastrupitve: hrast (Quercusspp – vir zastrupitve so lahko cvetovi, brsti, listi, steblo in želodi), kloščevec (Ricinus communis – toksin ricin deluje kot proteolitični encim, do zastrupitve pa pride le, če žival fižol zdrobi med žvečenjem; cel fižol gre nedotaknjen skozi prebavni trakt in ne povzroča težav), navadna barvilnica (Phytolaccaamericana – invazivna tujerodna vrsta, katere toksin fitolacin je redko vir zastrupitve pri konjih), razhudnikovke (Solanumspp – solanin je redko vir naravne zastrupitve pri konjih), navadni kristavec (Daturaspp – je redko vir naravne zastrupitve, saj so sveže rastline neokusne za konje), anorganski arzenik (vir so lahko insekticidi, herbicidi, defolianti – herbicidi, ki povzročijo hitro odpadanje listov, starejši rodenticidi, kožni polivi za živino, zdravila, barve, detergenti …), naftni derivati (lahko posledica izpostavljenosti zaradi kontaminacije zemlje s stranskimi produkti oljne industrije), slaframin (mikotoksin, ki ga proizvaja plesen, ki jo lahko najdemo v senu), pentaklorofenol (fenolna spojina, uporabljana kot fungicid, herbicid ter sredstvo za zatiranje mehkužcev), klorati (herbicidi), piriminil (rodenticid), kantaridin fosfor (zaužitje mrtvih hroščev iz družine priščnjakov in travnic), fosfor (najdemo ga lahko v gnojilih in rodenticidih).
Tudi rodenticidi (strupi za podgane) so lahko potencialen vir zastrupitve pri konjih.
Zastrupitve, ki stimulativno delujejo na centralni živčni sistem
Konja je pogosto težko nadzorovati, klinični znaki vključujejo povečano vznemirljivost, pretirane in nenavadne hode in gibanje, epileptične napade ter druge nevrološke znake. Pri takem konju je najpomembneje preprečiti, da bi poškodoval sebe in ljudi okrog sebe.
Možni viri zastrupitve: grahovec (nekatere podvrste vsebujejo nitroglikozide, druge akumulirajo toksične količine selena), rženi rožički (poznamo živčno ter gangrenozno obliko, povzročajo jo alkaloidi, ki jih vsebuje Clavicepspurpurea, gliva, ki okužuje različna žita), modro-zelene alge (najpogosteje v poznem spomladanskem času in do konca jeseni, ko je na voljo veliko organskih virov prehrane za alge v obliki gnojil ali drugih organskih odpadkov), pesticidi (holinesteraze in hibirajoči insekticidi, organofosfati, klorinirani hidrokarboni, strihnin, metaldehid, metiokarb, 4-aminopiridin, levamisol, ogljikov disulfid), nikotin (zastrupitev zaradi zaužitja soli nikotin sulfat, ki jo lahko najdemo v insekticidih, je pogostejša od zastrupitve zaradi zaužitja listov tobaka), amonijak (zaradi izpostavljenosti plinu ali sekundarno, zaradi metaboliziranja uree v amonijak v telesu) in urea (uporabljamo kot krmila za živino ali v obliki gnojil).
Zastrupitve, ki zaviralno delujejo na centralni živčni sistem
Tudi pri tej vrsti zastrupitve je pomembno, da izločimo poškodbe in bolezni glave. Vzrok depresije živčnega sistema je, kot pri drugih oblikah zastrupitev, težko ločiti od drugih primarnih kliničnih znakov. Glavni cilj je izključitev primarne bolezni glave, kar je lahko pri konjih zaradi njihove teže in velikosti ter posledično omejenosti pri diagnostičnih postopkih velik izziv.
Diagnoza zastrupitve je kljub napredni tehnologiji navadno le domnevna. Klinični znaki so depresija živčnega sistema, pobitost, oslabelost, različne stopnje paralize in pareze, nepravilen srčni utrip, blede sluznice, neješčost, neobičajni hodi, trzanje mišic, včasih tudi bolečine v trebuhu in driska.
Možni viri zastrupitve: navadna robinija (Robiniapseudoacacia; toksična sestavina je lectin, ki je prisoten v semenih, koreninah, lesu, listih, soku in lubju rastline), orlova praprot (Pteridiumaquilinum; strupena je celotna rastlina, konji jo najpogosteje zaužijejo v poznem poletju in jeseni, ko je paša že revna), njivska preslica (Equisetumarvense; tiaminaza je toksin, ki je toksičen za konje, vendar k sreči njivske preslice konji ne jedo radi), slivnica (Asclepiasspp; sveže rastline naj bi bile za konje neužitne, vendar lahko onesnažijo seno), propilen glikol (komercialno uporabljan kot razredčevalec v injekcijskih zdravilih, pri prežvekovalcih pa je kot prekurzor glukoze uporabljan pri zdravljenju hipoglikemije), triklopir (herbicid), mikotoksin fumonizin B (pojavlja se po celem svetu, predvsem v vlažnem delu leta, od pozne jeseni do zgodnje pomladi, bolezen je znana kot konjska levkoencefalomalacija), svinec (viri so barve na osnovi svinca, masti, linolej, osvinčen bencin, asfalt, ki lahko onesnažijo seno in pašnike).
S problematiko zastrupitev nadaljujemo v naslednjem članku, v katerem bomo obdelali še zastrupitve, ki prizadenejo sečila, srčno-žilni sistem, jetra in kožo ter splošno telesno počutje.
Larisa Bukovec, dr. vet. med.
Foto: Pixabay