Pripomočki za lonžiranje konj so dodatni deli opreme, običajno iz jermenov, sponk, elastičnih ali gumijastih delov, ki se pripenjajo na osnovno opremo (uzdo z brzdo, sedlo ali lonžirni pas). Na trgu lahko dobimo različne izvedbe pripomočkov za lonžiranje, kot so šambon, gog, sistem pessoa, elastike, fiksne stranske vajeti, trikotne stranske vajeti in vse druge različice.
Na veliko vprašanj pri konjih ne moremo odgovoriti zgolj z da ali ne. Enako velja tudi za to temo, zato bomo spoznali nekaj dejstev v zvezi s pripomočki za lonžiranje.
Na fotografiji je primer, ko elastike pomagajo konju do boljše drže in gibanja, predvsem zato, ker stabilizirajo nekonstanten kontakt z roko manj izkušenega jahača.
Primer, ko elastike nimajo nobenega učinka, da bi izzvale boljšo držo, ampak zaradi konstantnega pritiska povzročajo nenehno bolečino in delajo konja neobčutljivega na delovanje vajeti. To potrjuje tudi obrazna mimika konja, ki prazno strmi predse.
Zakaj obstajajo pripomočki za lonžiranje?
Konju je gibanje na krožnici težko, zato se mora naučiti pravilno uporabiti svoje telo tako, da se enakomerno prikrivi vzdolž celotne hrbtenice. Zato mora sprostiti zatilje in vrat, dvigniti bazo vratu, angažirati mišice centra, z zadnjo notranjo nogo pa stopati nekoliko pod svoje težišče. Konj je med lonžiranjem osem ali več metrov oddaljen od osebe, ki ga lonžira. Osnovna ideja izuma in uporabe pripomočkov za lonžiranje je, da konju pomagajo do boljše drže in gibanja (ravnotežja) na lonži brez vpliva jahača. Velik problem pa nastane pri definiciji in prepoznavanju boljše drže ter gibanja konja. Zato nekateri pripomočki ali nepravilna uporaba negativno vplivajo na držo in gibanje konja ali celo škodujejo njegovemu zdravju.
Tudi pri mladih konji lahko preko telesne govorice in dejstev lonže ter biča izzovemo pravilno držo na lonži (na fotografiji je 4-letnik na začetku uvajanja). Lahko celo ujamemo trenutke začetne zbranosti, ki jih konj sam ponudi. Če pri tem ne uporabljamo pripomočkov za lonžiranje, ki omejujejo konjevo gibanje predvsem glave in vratu, potem lahko s takojšnjim popuščanjem pravilno gibanje pravočasno nagradimo. Zato bo konj bolj motiviran k samostojnemu iskanju lastnega ravnotežja.
Poljski strokovnjaki so s termografskimi posnetki proučevali vpliv različnih pripomočkov za lonžiranje, ki so pogosto v uporabi. Poizkus je zajemal 16 konj, pri katerih so opazovali temperaturo mišic v različnih delih telesa po treningu. Primerjali so vpliv šambona, elastik in trikotnih stranskih vajeti s prosto držo glave. (Foto: Maśko, M.; Zdrojkowski, L.; Domino, M.; Jasinski, T.; Gajewski, Z. ThePatternofSuperficialBodyTemperatures in LeisureHorsesLungedwithCommonly Used Lunging Aids. Animals 2019)
Dve pomembni lastnosti pripomočkov
Dve lastnosti večine pripomočkov za lonžiranje delata največ težav. Prvič, večina pripomočkov deluje na usta, glavo in vrat konja. Učinek prisiljenega položaja glave in vratu pa se posredno prenese na celotno telo. Protislovja se zavemo le, če razumemo pomembni pravili biomehanike konja, da je drža glave in vratu posledica dogajanja v centru ter zadnjemu delu konjevega telesa in da konj uporablja glavo in vrat, tako kot tudi svoj rep, da si pomaga iskati ravnotežje. In drugič, pripomočki za lonžiranje so bolj ali manj »togi«, kar pomeni, da ne omogočajo takojšnjega popuščanja ali odmerjanja različnega pritiska, ko konj išče svoje ravnotežje, da bi zavzel boljšo držo med gibanjem. Na primer, če konju fiksiramo glavo v določen položaj s fiksnimi vajetmi, potem si z glavo in vratom ne bo mogel pomagati pri iskanju ravnotežja. V trenutku, ko bo potreboval za centimeter ali dva premakniti glavo, mu bo pripomoček to onemogočil. Kar pomeni, da bo moral uporabiti drug del telesa, da se bo stabiliziral. Temu pravimo kompenzacija, ki pa lahko pripelje do nepravilnega gibanja ali drže, na primer visenja na sprednjem delu (obešanje na fiksne vajeti) ali bežanja pred kontaktom (glava za vertikalo, zapiranje proti prsim) iz strahu pred bolečino v ustih zaradi togega delovanja fiksne vajeti.
Fiksne stranske vajeti v tem primeru ustvarjajo napetosti v zatilju, zato konj ne more pravilno uporabiti mišic vratu in baza vratu je potisnjena navzdol. Kar pomeni, da ne more aktivirati centra telesa in dvigniti hrbta, zato da bi se energija zadnjih nog pravilno prenesla naprej. Z napetim zatiljem se je naučil izogibati premočnemu, togemu kontaktu in potisniti večji del teže na sprednji del.
Napake pri uporabi pripomočkov za lonžiranje
Dejstvo je, da lahko pravilno držo in gibanje konja dosežemo brez uporabe kakršnih koli dodatnih pripomočkov za lonžiranje. To pa zahteva od nas veliko znanja, sposobnosti pravilne telesne komunikacije s konjem, občutka za trening konja in časa (potrpljenja). Dejstvo je tudi, da vsi nimajo pravega občutka, se slabo zavedajo svoje telesne govorice, nimajo možnosti, sredstev ali motivacije, da pridobijo dovolj znanja in si vzamejo dovolj časa, da dosežejo pravo držo in gibanje konja na lonži brez uporabe pripomočkov. Odločitev, ali boste uporabili pripomočke za lonžiranje ali ne, je vaša. Kar se nikakor ne sme dogajati, je izbira napačnega pripomočka ali prepogosta uporaba pripomočkov za lonžiranje, ki trening za treningom ustvarjajo prisiljeno držo, bolečine in pripeljejo do fizično ter psihično poškodovanega konja. To se običajno zgodi zaradi treh razlogov. Prvič, pomanjkanje znanja in védenja o biomehaniki konja ter učinkih posameznega lonžirnega pripomočka na držo in gibanje konja. Drugič, pomanjkanje znanja in védenja o vzrokih nepravilne drže konja in sporočilih, ki nam jih konj posreduje preko različne drže in gibanja, vključno z zdravstvenim stanjem in čustvenim dogajanjem v konju. In tretjič, kar je nesprejemljivo, zaradi nezmožnosti empatije do trpljenja konja, malomarnosti oziroma brezbrižnosti v iskanju bližnjic do hitrejšega (navideznega) napredka v treningu konja. Velika napaka uporabe pripomočkov je, da pripomoček, skrajšan na delovno dolžino, pripnemo, preden gremo s konjem na jahališče, in ga odpnemo šele, ko konj konča. Se pravi, da je konj od trenutka, ko je še neogret, pa vse do konca prisiljen držati glavo in vrat v istem položaju. Včasih so pripomočki narejeni iz težjih delov ali materialov, ki ob vsakem konjevem koraku ali skoku ustvarjajo sunke na konjeva usta in ga delajo še manj občutljivega. Velikokrat se ljudje bojijo razposajenosti in živahnih poskokov konj prvih nekaj minut lonže. Zato pogosto že takoj po sprehajanju na roke vpnejo konja, ki včasih vseeno radostno ritne in si zada udarec v usta. Pogosto mladim konjem takoj pripnemo pripomočke za lonžiranje, ne da bi jim dali možnost in čas, da se sami uravnotežijo. Na žalost pa gre vse to na račun senzibilnosti njihovih ust.
Konji pogosto bežijo od togega delovanje fiksne vajeti, pripete med sprednjima nogama, tako, da zavzamejo držo glave za vertikalo, bližje prsim. Takšna drža ustvarja veliko napetosti v vratu (C2-C3) in povzroča še večji prenos teže na sprednji del konja. Ponavljajoči se pritiski zaradi poskakovanja fiksne vajeti (oranžni puščici) pa delajo konja še manj občutljivega na usta. Tudi konjevo vidno polje je manjše.
Kaj v primeru, da se moj konj ne giba pravilno na lonži?
Če ugotovite, da se vaš konj giba na lonži v nepravilni drži, najprej raziščite vzrok (zdravstvene težave, psihično neravnovesje, nepravilna medsebojna komunikacija, nezadoščene osnovne življenjske potrebe, predvsem po gibanju in pogostem krmljenju, slabe izkušnje pri nepravilnem uvajanju v delo ali trening). Nato odpravite vzrok (posvetujte se s primernim trenerjem, veterinarjem, maserjem, kovačem, zagotovite mu optimalne pogoje bivanja itd). V primeru, da ste gotovi, da ste odpravili vzrok in je drža po odpravljenem vzroku še vedno nepravilna, se odločite, ali bi želeli popravljati držo z ali brez pripomočka. Če se odločite, da ne boste uporabili pripomočkov za lonžiranje, potem pridobite ustrezno znanje o biomehaniki konja in raziščite, katere vaje v treningu uporabiti, da boste konju pomagali do boljše drže in gibanja. Če ste se pa odločili, da boste uporabili pripomočke, potem dobro spoznajte delovanje pripomočka na biomehaniko konja, zato da boste lahko izbrali pripomoček, ki ne bo škodil vašemu konju. Po nekajkratni uporabi analizirajte, ali je napredek v drži in gibanju konja ali pripomoček za lonžiranje sili konja v držo in gibanje, ki je le navidezno pravilna, pa mu v resnici škoduje (posvetujte se s strokovnjakom). Pozorni bodite predvsem, kaj se dogaja s kontaktom s konjevimi usti – ali konj postaja manj občutljiv na dejstvo vajeti in bolj »visi« na sprednjem delu?
Pravilno gibanje na krožnici predstavlja za konja izziv.
Takoj prekinite z uporabo pripomočka za lonžiranje, če …
V naslednjih primerih ste lahko prepričani, da uporaba pripomočka škoduje vašemu konju. Konj kaže z obrazno ali telesno govorico, da se ne počuti dobro. Ima žalosten, prazen, apatičen pogled, se togo giba. Takoj prenehajte uporabljati pripomoček, ki povzroča odrgnine ali žulje, predvsem na področju ust ali mest, kjer se jermeni stikajo s telesom, ko uporaba pripomočkov očitno zavira konjevo željo po gibanju naprej, ko konj postaja vedno bolj »trd« na roko. Ko je po uporabi pripomočka drža konja slabša kot pred uporabo. Na primer, drži glavo še višje ali čisto pri tleh in prenese še več teže na sprednji nogi. Ko ne morete več jahati ali delati s konjem, ne da bi uporabljali pripomočke za dodaten nadzor drže glave in vratu tudi med jahanjem. Ko so jermenski deli pripomočkov napeti več kot 3 sekunde ali ko konj pogosto tišči /pritiska v nasprotno smer delovanja pripomočka. Ko pripomočki ne dovoljujejo določene mere menjave lege glave in vratu, predvsem v smeri naprej–navzdol–navzven. Ko konj ne stoji mirno ali se brani pripenjanja pripomočka. Ko se izmika pritisku pripomočka tako, da drži glavo za vertikalo ali pomaknjeno proti prsim. Ko se »obeša« na vajeti ali hiti oziroma beži pred togim kontaktom. Ko se pojavljajo izbokline, luknje ali nenavadne oblike mišic na vratu, predvsem v zatilju.
Bandaža za zadnjim delom konja ni pripomoček za lonžiranje, temveč zelo uporaben pripomoček pri rehabilitaciji konj, za boljše ozaveščanje konjevega zaznavanja lastnega telesa.
Pripomočki za lonžiranje bistveno vplivajo na držo in gibanje konja. Pripomočke naj uporablja tisti, ki odlično pozna biomehaniko konja, delovanje posameznega pripomočka in mu je dobrobit konja na prvem mestu. Večina pripomočkov ima dva zelo slaba stranska učinka: pogosto povzročajo izgubo senzibilnosti kontakta s konjevimi usti in povečajo prenos teže na sprednji del konja. Če ima konj več teže na sprednjem delu, potem se ne giba v pravilni drži, kar pa pomeni, da pripomoček ne služi svojemu namenu. Z odpravo vzrokov nepravilne drže, s potrpljenjem, prefinjeno telesno govorico in natančnim nagrajevanjem trenutkov, ko konj sam poišče ravnotežje, lahko pravilno držo na lonži dosežemo brez pripomočkov za lonžiranje.
Alja Kisilak