Predkupni veterinarski pregledi so pri nakupu novega konja izjemno koristni, saj se tako prepričamo, da je konj zdrav. Kaj pa stvari, ki jih predkupni pregled ne zajema? Kaj lahko storimo sami, da se prepričamo, da je konj, ki ga imamo ogledanega, res konj, s katerim bomo lahko razvili obstojno partnerstvo?
Načrti za prihodnost
Prvo vprašanje, o katerem je potrebno razmisliti, ko kupujemo novega konja, je, kakšni so naši načrti zanj. Če iščemo konja, s katerim nameravamo usvojiti višje nivoje katere izmed konjeniških disciplin, bomo namreč iskali s povsem drugačnimi kriteriji v mislih, kot če iščemo konja, s katerim želimo preživljati čas na lahkotnih terenskih ježah. Tudi konj, ki ga kupujemo za jahača začetnika, bo verjetno povsem drugačen kot konj, ki ga kupuje izkušen konjenik. Če kupujemo konja za šport, se je morda mikavno odločiti za konja, ki kaže izdatne hode in ki je že v mladih letih nastopal na visokih nivojih. Marsikateri nadobuden jahač je namreč mnenja, da bolj izdatno kot se konj giba, lažje bo na njem zmagovati. Če pa ima že pri svojih šestih letih pod pasom veliko tekmovanj, pa še toliko bolje. Vendar pa to morda ni prava logika. Konji, ki se že v mladih letih gibajo izdatno in pretirano elastično, so v večni primerov hipermobilni. To pomeni, da mu pretirano ohlapno vezivno tkivo omogoča velik obseg gibanja tako nog in hrbta brez primernega treninga. Na kratek rok nam ti konji lahko prinesejo veliko rozet, na dolgi rok pa jih bo izjemno težko ohranjati zdrave, saj so mnogo bolj podvrženi poškodbam suspenzornega ligamenta, patologiji kissing spines in drugim težavam. Ohranjanje zdravja hipermobilnega konja je izjemno težka naloga, ki zahteva zelo izkušenega jahača. Če želite partnerja, s katerim boste lahko sodelovali še dolga leta, se raje odločite za konja s povprečnimi hodi in ga s pravilnim treningom počasi popeljite do višjih nivojev. Izbira konja za rekreacijo in delo nižje intenzivnosti je nekoliko lažja, saj od konja najverjetneje ne bomo zahtevali toliko kot od športnega konja. Tako nam lahko za terensko jahanje dobro služi tudi konj, ki je v preteklosti že imel težave s šepanjem, ali konj, ki že kaže degenerativne spremembe sklepov, seveda pod pogojem, da delo prilagodimo njegovim zmožnostim. Ko iščemo terenskega konja, se nam bo obrestovalo, če se odločimo za konja, ki se pod jahačem že po naravi nosi bolj pravilno. Za konja, ki se giba z visoko dvignjeno glavo, bomo namreč potrebovali več dela v maneži in na lonži, da ga bomo naučili pravilnega spopadanja z jahačevo težo. Tudi pri terenskih konjih se izogibajmo hipermobilnosti in se namesto za pasemskega toplokrvnega konja morda raje odločimo za križanca z neizrazitimi hodi in sproščeno naravnanostjo.
Zdravje
Ne glede na namen ali disciplino pa si seveda vsak jahač želi kupiti zdravega konja. Poškodbe so pogoste tako pri športnih kot rekreativnih konjih, zaradi česar je izjemno pomembno, da storimo vse, kar je v naši moči, da delujemo preventivno. Znanje o tem, s kakšnimi poškodbami se je naš prihodnji konj srečal v preteklosti, nam bistveno olajša preventivno delovanje, saj lahko tako delo prilagodimo njegovim zmožnostim. Pri tem seveda pomembno vlogo igra predkupni veterinarski pregled, za katerega se lahko dogovorimo z izbranim veterinarjem. Kaj vse zajema predkupni pregled, je odvisno od posameznega veterinarja, naših želja in seveda tudi naših finančnih zmožnosti, ponavadi pa je pozornost usmerjena predvsem v stanje sklepov in morebitno prisotnost šepanja. V vsakem primeru je naložba v predkupni pregled dobra ideja, saj se tako lahko izognemo situaciji, ko nevede kupimo konja s kopico težav in poškodb. Poleg veterinarskega pregleda nam bo močno pomagalo tudi, če si konja dobro ogledamo s kritičnimi očmi in si vzamemo tudi čas, da ga pretipamo. Luknja pred vihrom, neenakomerno razvite mišice in atrofija hrbtnih mišic so stvari, ki jih zlahka opazimo, tudi če smo manj izkušeni. Vse to so znaki, da konj svojega telesa ne uporablja pravilno. Konja si poglejmo tudi od spredaj in zadaj, da opazimo morebitne asimetrije. Pretipamo zatilje, vratne mišice in hrbet, pri čemer stopnjujemo naš pritisk. Če se konj umika pritisku okoli zatilja in na hrbtu, gre potencialno za težave z gibalnim aparatom, ki sicer še ne povzročajo šepanja, so pa njegov predhodnik. Dobro si oglejmo tudi konjeva kopita, ta nam povedo ogromno o tem, kako konj obremenjuje svoje telo. Če imamo to možnost, kopita fotografirajmo in za mnenje prosimo izkušenega kovača ali obrezovalca kopit. Nikar ne pozabimo vprašati, kdaj je bil konj ujahan, kdaj je imel nazadnje pregledane zobe, kako redno je razgliščen. Zavedajmo se, da težave s hrbtom ali neuravnotežena kopita ne pomenijo nujno, da je konj neuporaben. Mnoge od teh težav je mogoče popraviti s primernim delom in sodelovanjem s strokovnjaki na področju rehabilitacije, od nas pa je seveda odvisno, koliko dela in denarja želimo vložiti v ta proces.
Pred nakupom konja spoznajmo
Veliko lastnikov konj pravi, da so pri svojem konju izkusili »ljubezen na prvi pogled«. Takoj ko so konja zagledali, so vedeli, da je tisti pravi. Notranji občutek in intuicija sta izjemno pomembni stvari, ko se odločamo za nakup konja, vendar pa se je nevarno zanašati samo na njiju. Če imamo to možnost, je odlično, če se lahko s konjem pred nakupom nekoliko bolje spoznamo. Lastnika prosimo, naj nam pokaže, kako običajno poteka njegov trening. Opazujmo, kako poteka krtačenje, kako se konj vede med sedlanjem, kakšen je njegov odnos do dela. Trening lahko mogoče posnamemo, da si ga lahko večkrat pogledamo. Morda se z lastnikom lahko dogovorimo, da konja pred nakupom za en mesec vzamemo v najem. Tako lahko z njim delamo v okolju, ki ga je vajen in ga pozna, preizkusimo pa lahko tudi njegovo vedenje v različnih situacijah. Kako se konj vede na lonži? Je vajen sprehodov v naravi? Stoji pri miru, ko ga krtačimo? Ima morda kakšne slabe navade? Vse to so pomembna vprašanja, ki nam bodo olajšala končno odločitev. Bistvenega pomena je, da se odločimo za konja, ki smo ga sposobni obvladati. Naj bo konj še tako lep, naj bo njegov korak še tako eleganten, če nismo dovolj izkušeni za konja, ki je morda temperamenten, se za nakup ne odločimo. Ideja, ki jo pogosto videvamo v filmih, da lahko konja ukroti popoln začetnik, če mu le pokaže dovolj ljubezni, je povsem napačna in zelo nevarna. Vedno se odločimo za konja, ki ustreza našim sposobnostim. Če smo še na začetku naše konjeniške poti, če kupujemo prvega konja, se odločimo za konja, ki je zanesljiv. Četudi ima morda nekaj let več, četudi je morda manj eleganten ali pa velja za lenega. Situacije, kjer si jahač kupi konja, ki presega njegove sposobnosti, ker se je vanj »preprosto zaljubil«, se največkrat končajo slabo. Zaradi tega je pomembno, da konja najprej dobro spoznamo in se prepričamo, da smo ga sposobni obvladati in da se z njim resnično ujamemo.
Ali mu lahko nudimo, kar potrebuje?
Nenazadnje pa se je potrebno vprašati tudi, ali smo mi pravi lastnik za konja. Ali lahko konju nudimo vse, kar potrebuje? Časi, ko je skrb za konja obsegala bivanje v boksu, hranjenje dvakrat na dan in občasno veterinarsko in kovaško oskrbo, so preteklost. Če želimo biti odgovorni lastniki konj, moramo konju za začetek zagotoviti dovolj gibanja, bivanje v čredi in dostop do sena ves dan. To je osnova. Če želimo nato konja tudi jahati, mu moramo priskrbeti opremo, ki se mu prilega, nato pa ga naučiti pravilnega gibanja pod jahačem. Pri tem bomo verjetno potrebovali pomoč dobrega trenerja.
To velja tudi za rekreativne konje. Tudi njim smo namreč dolžni, da jim ne povzročamo škode. To pa lahko storimo le tako, da poskrbimo, da se konj pod jahačem giba na zdrav način. Skrbeti moramo tudi za uravnotežena kopita, za zdrav hrbet in za redne zobozdravstvene preglede. To seveda zahteva konkreten finančni vložek. Ali bomo konju lahko nudili dober dom tudi takrat, ko ne bo več primeren za ježo? Bomo lahko zanj poskrbeli, ko se bo približeval koncu svoje življenjske poti? Na koncu koncev je bolj kot vprašanje, ali je konj primeren za nas, pomembno vprašanje, ali smo mi primeren lastnik za konja. Odgovorno lastništvo konja zajema ogromno truda in denarja, ogromno volje za nabiranje nadaljnjega znanja in pripravljenosti dajati konjeve potrebe na prvo mesto. Če si želimo le uživati v terenski ježi enkrat na teden, si konja raje izposodimo ali pa ga vzemimo v najem. Če pa iščemo partnerja, s katerim bomo lahko delili tako dobro kot slabo in bomo uživali v tem, da vlagamo trud v to, da ga ohranjamo zdravega, močnega in zadovoljnega, če smo pripravljeni po potrebi dati svoje jahalne ambicije na stran, potem lahko o nakupu konja razmišljamo še naprej.
Katja Porenta, EEBW