V enem od prejšnjih člankov smo pisali o uporabi sedel med jahanjem in o tem, da so sedla anatomsko oblikovana tako, da je teža jahača razporejena na večjo površino konjevega hrbta in tako ustvarja manj točkovnih pritiskov, s čimer se izognemo temu, da bi konju povzročali bolečino in poškodbe med jahanjem. Kakšne so vzporednice z uzdami?
Primerna sedla so oblikovana tudi tako, da ne pritiskajo na kosti (viher in hrbtenico), temveč se teža razporedi po omišičenem delu hrbta, s čimer zopet preprečimo bolečino in poškodbe. Deli sedla, po katerih se razporedi teža jahača na konja, so mehki in oblazinjeni, s čimer je poskrbljeno, da je stik s hrbtom še bolj udoben za konja. Če sedaj to primerjamo z uzdami, lahko potegnemo nekatere vzporednice: ravno tako je pri uzdah pomembno, da se čim bolj izognemo točkovnim pritiskom (saj ti izzovejo veliko več bolečine kot razporejenost pritiska na večjo površino), pritiskom na kosti ter uzdam s trdimi in ostrimi deli uzd. Na trgu je široka ponudba uzd in ko razmišljamo o opremi za konja, lahko takoj izločimo takšne, ki odstopajo od zgornjih postavk. K tem, ki jih odstranimo od primernih nakupov, spadajo tudi vse tiste, ki delujejo na konja z vzvodom, saj vzvodi ustvarjajo veliko več pritiska in s tem bolečine. Takoj lahko izločimo kandare in uzde hakamor, ki delujejo na vzvod. Izločimo tudi vse ostre (tanke) in nelomljene brzde, ki povzročajo preveč točkovnega pritiska. Ravno tako uzde s trdimi »bosali« in vrvične oglavke, ki so tanke in z vozli, ki ustvarjajo točkovni pritisk na občutljive dele konjeve glave. Sploh če ste v prvih letih učenja jahanja, je pomembno, da to upoštevate, če vaše roke še niso dovolj mirne, obvladane in mehke, da ne bi konju povzročale bolečine.
Uzde z brzdo in brez brzde
Z uzdami z brzdo se signali jahača preko vajeti prenašajo predvsem na konjeva usta – kotičke ust, konjev jezik in nebo, v majhni meri še na tilnik in nosno kost. Pri uzdah brez brzde se izognemo pritisku na konjeva usta. Če pogledamo uzdi brez brzde »cross-under«in »side-pull«, ki ne delujeta prek mehanskega vzvoda in nimata trdih in ostrih delov ali delov s točkovnimi pritiski ter sta zato najbolj udobni za konja, se pritisk jahačevih rok preko vajeti razporedi po celotni uzdi in s tem po celotni glavi konja. S tem se izognemo bolečemu točkovnemu pritisku in v največji možni meri razbremenimo nosno kost, ki je najbolj občutljiv del konjeve glave (poleg ust). Pri uzdah »side-pull« se pritisk razporedi na konjevo zatilje, nos, pri nekaterih tudi na del pod brado, pri uzdah »cross-under« pa še na lice konja. Slednje povzročajo tudi občutek stiskanja glave, predvsem s strani in na spodnjem delu glave, zato je slabost te, da pri nemirnih in premočnih rokah jahača dosežemo ravno nasprotni učinek od želenega, konj v tem primeru namreč dviga glavo v zrak, da bi se umaknil pritisku pod glavo. Prednost slednje pa je v tem, da se pritisk razporedi še na večjo površino glave kot pri uzdah »side-pull« ter ne deluje samo preko vlečenja konjeve glave kot pri uzdah »side-pull«, temveč tudi preko potiskanja glave v smer, kamor želimo obrniti konja. Pri prehodu na uzdo brez brzde se mora konj najprej navaditi na drugačen občutek uzde na glavi in na pritiske na drugih mestih, zato najprej poskusimo v koraku, vendar konji uzdo brez brzde ponavadi sprejmejo zelo hitro in z veseljem. Pri udobnih uzdah brez brzde se pojavlja največja dilema okrog tega, ali nam takšne uzde zagotavljajo dovolj nadzora in ali lahko dosežemo pravilno držo glave in celotnega telesa konj ter ali lahko jahamo elemente visoke dresure. Vendar pa pravilen položaj glave ne izhaja iz delovanja rok, temveč iz jahanja, kjer delujemo na konja »od zadaj naprej«, torej se konj postavi v pravilno držo z aktivacijo zadnjega dela preko trupa in glava sledi drži celotnega telesa, zato so bistvena dejstva teže in nog, roke uporabljamo le za subtilne znake.
Primerjalne raziskave vplivov uzd z brzdo in uzd brez brzde
Na temo primerjave vplivov uzd z brzdo in brez brzde na konja je izvedenih že nekaj znanstvenih raziskav. Več raziskav je izvedel W. R. Cook (ki je tudi izumitelj uzde »cross-under«), pridružujejo se mu še D. S. Mills, J. S. Quick, A. K. Warren-Smith, J. Jahiel, J. Manfredi, H. M. Clayton, F. J. Derksen in drugi. Cook (2013) s sodelavci je v eno izmed raziskav vključil 56 konj in jahačev, ki so najprej uporabljali uzdo z brzdo, nato pa uzdo brez brzde. Opazovali so vedenje konj in merili pojavnost vedenjskih znakov, ki so jih združili v kategorije: prestrašenost konja, vlečenje – bežanje oziroma umikanje konja pred bolečino, neodzivnost konja, otrplost konja, nemirnost, vzpenjanje na zadnje noge, ritanje, težave pri usmerjanju konja, spotikanje, preutrujenost. Pri 55-ih od 56-ih konj so ugotovili pomembno zmanjšanje vseh vedenjskih simptomov pri jahanju brez brzde v primerjavi z jahanjem z brzdo. Glede na opazovane spremenljivke so ugotavljali, da je 88 % nezaželenih znakov, ki kažejo na bolečino konja, izhajalo iz uporabe brzde.
Quick in Warren-Smith (2008) sta v študiji raziskovali vpliv uzd z brzdo in vpliv uzd brez brzde na konje. Ugotovili sta, da so opazovani konji, jahani z brzdo, več žvečili, več odpirali usta (kar otežuje konjevo dihanje med jahanjem), več kopali z nogo po tleh, več švistali z repom, več dvigovali glavo in imeli višji srčni utrip in večjo variabilnost srčnega utripa, kar so vse pokazatelji stresa, nelagodja oziroma bolečine konj.
Ne glede na to, kakšno uzdo uporabljamo, je najpomembnejše, da se s trenerjem ob strani naučimo uporabljati vsa dejstva in jahamo konja predvsem s svojo težo in nogami ter da imamo dobro ravnotežje, s čimer zagotovimo, da roke uporabljamo neodvisno od gibanja preostalega telesa, da se ne »držimo« za vajeti, da imamo roke mirne in delujemo preko rok minimalno in subtilno ter tako konju dajemo le rahla sporočila, ki zadostujejo, da nas konj razume in ki ne izzovejo bolečine pri konju. Pomembno je tudi, da je konjeva oprema primerno vzdrževana – čista in da jo namažemo s primernimi mazili, ki ohranjajo pravšnjo prožnost, mehkobo ter s tem udobnost opreme za konja.
Jahalni obroči
Na izbiro imamo še jahalne obroče, ki povsem razbremenijo konjevo glavo, saj delujemo na konjev vrat in prsi, vendar pa imamo z njimi manj nadzora nad konjem kot ob uporabi uzd, predvsem če je bil konj do sedaj jahan z uzdo in je navajen na sporočila, ki mu jih je jahač prenašal preko vajeti na uzdo. Če želimo z uporabe uzde z brzdo preiti na uzdo brez brzde ali na uporabo jahalnega obroča, je pomembno, da konja na drugačno opremo navajamo v ograjenem prostoru in postopoma. Pri uporabi jahalnega obroča nam je na začetku lahko v pomoč, če uporabljamo oboje hkrati, uzdo in jahalni obroč ter postopoma konja privadimo na odzivanje na jahalni obroč. Zelo dobrodošlo je, če nam pri tem pomaga pomočnik na tleh in ima konja, ki ga jahamo, pripetega na lonžo in postopoma, ko konj razume sporočila obroča, pomočnik preko lonže na konja vse manj vpliva. Uporaba jahalnega obroča zahteva urjenje jahačevega ravnotežja ter dejstev nog in teže, kar je bistveno za kakovostno jahanje. Pripomore h grajenju večjega zaupanja in povezave med jahačem in konjem. Konja z uporabo jahalnega obroča povsem razbremenimo pritiskov na glavi, s čimer se konj bolj sprosti, sprosti glavo in vrat, s tem pa vplivamo na splošno bolj lahkotno, sproščeno in energično gibanje ter podaljšan korak. Pripomore tudi h konjevemu boljšemu ravnotežju. Tudi če z jahalnim obročem jahamo le občasno, to močno pripomore k našemu boljšemu ravnotežju in uporabi pravih dejstev ter s tem tudi ob ponovni uporabi uzde delujemo preko nje veliko bolj senzibilno, roke imamo zaradi izboljšanega sedišča bolj mirne, kar vse pripomore k bolj kakovostnemu jahanju.
Že leta 1994 je Judi Whipple jahala dresurne konje (tudi) samo z jahalnim obročem in bila razglašena za eno izmed 50 najboljših trenerjev v ZDA. Jahalni obroč pri svojem delu veliko uporablja Linda Tellington Jones, uporabljajo jih v preskakovanju ovir, najdemo pa tudi primere, ko se tekmovalci samo z jahalnim obročem udeležujejo tekmovanj. Eno takšnih je tekmovanje v enduranceu »The Tevis Cup«.
Karin Bojc
Foto: Lucas Photography