Populacija posavskega konja se je v zadnjih 20 letih z uvedbo programa genske banke in uvrstitvijo med ogrožene pasme ustalila in razvila kot najbolj priljubljena v slovenski konjereji.
Genetska osnova populacije se je s standardizacijo (uvedba linij in rodov) razširila in s skrbno načrtovano rejo in povečanjem populacije se je zmanjšal koeficient sorodstva posavskih konj. V tem obdobju se je spremenil tudi fenotip posavskega konja, ki se je konsolidiral tako v tipu kot tudi v formatu. Poleg tega sta se izboljšala korektnost stoje in gibanje v koraku in kasu. Opisane lastnosti so v sedanjem času tudi prioriteta za vsestransko uporabnega konja.
Polistajte in s klikom na naslovnico naročite koledar SLOVENSKE AVTOHTONE PASME 2021, v katerem je poleg pasem posavec in lipicanec predstavljenih še 11 drugih avtohtonih pasem (cikasto govedo, krškopoljski prašič, bovška ovca, kranjska čebela ...) Vsaka fotografija je opremljena s QR kodo prek katere lahko dostopate do kratkega videoprispevka o pasmi, predstavljeni na fotografiji. VABLJENI K NAKUPU.
Rejski razvoj posavskega konja
Rejski cilj je skladen hladnokrvni konj manjšega okvira, čvrste konstitucije, dobrohotnega značaja in razmeroma živahnega temperamenta, pravilnih in izdatnih hodov, primeren za vprego in tudi za delo pod sedlom. Posavski konj je manjšega okvirja, manjše ožje glave, srednje dolgega vratu, kratkega hrbta, kratkega, a zelo širokega zmerno pobitega križa, zelo globok, čvrstega, vitkega fundamenta, razmeroma velikih, a čvrstih kopit. Noge so korektne, vitke in v področju piščali porasle z zaščitno dlako. Po barvi prevladujejo rjavci in vranci, lisičja in siva barva sta manj zaželeni, liscev in pegavcev v populaciji ni. Zaželeno je še, da je na vseh delih telesa čim manj belih znakov – depigmentiranih mest.
Pri posavskem konju se je oblikoval izredno konsolidiran rodovnik z načrtno rejo v sorodstvu. Na osnovi konsolidiranega rodovnika so se izoblikovale linije po začetnikih – žrebcih, ki so plemenili v reji, in rodovi po začetnicah – kobilah, ki so uspešno prenašale svoje zunanje lastnosti na potomstvo. Povprečna višina pri plemenjakih posavskega konja je 146 cm. Pri plemenjakih posavske pasme je bil narejen izreden napredek v kakovosti in izenačenosti pasemskega tipa. Pri posavskem konju je bil večji del žrebcev v zasebni lasti (54 %), vendar se delež v zadnjih letih zmanjšuje v korist javnih plemenjakov z večjo plemensko vrednostjo. Potrebe po plemenjakih se določajo glede na obseg reje po posameznih pripustnih postajah in rejskih okoliših. Glede na cilj ohranjanja zadovoljive genetske raznovrstnosti v populaciji čistopasemskih živali se v reji trudimo zagotavljati zadostno število plemenjakov, ki niso v sorodu. Potrebno število plemenjakov se zagotavlja z načrtno odbiro in odkupom žrebčkov (žrebetišče), z zrejo plemenskih žrebcev v lasti rejcev in z nakupom plemenjakov. V reji posavskega konja je 135 rodov kobil, ki povečini temeljijo na kobilah – zarodnicah, vpisanih v rodovniško knjigo. Rodovi so označeni z zaporednimi številkami. Po številu predstavnic obsežni in v lastnostih zunanjosti izenačeni (konsolidirani) rodovi imajo na populacijo zelo stabilen in značilen vpliv, ker rejci plemenski material med seboj izmenjujejo in povečini ohranjajo v reji najboljša žrebeta in odrasle živali.
Lastnosti, ki se pri posavskem konju zasledujejo v rejskem programu, se danes zahtevajo pri vsestransko uporabnem konju za prosti čas. Odbrane kobile in žrebci so vse bolj korektnega in stabilnega fundamenta z izdatnimi in pravilnimi hodi, kar je rezultat stroge in načrtne selekcije. Pri prilagoditvi in dopolnitvah rejskega programa ni bil analiziran samo omenjen vidik, ampak tudi prihodnost reje. Iz tega se porajajo naslednja vprašanja: kakšen prostor bo zasedal posavski konj v konjereji v naslednjih 25 letih? V kateri smeri naj se razvija reja posavskega konja? Na zastavljena vprašanja se v tem trenutku ne da natančno odgovoriti, lahko samo predvidevamo o nadaljnjih trendih in razvoju pasme. Vsi trenutni postopki in selekcijski ukrepi vplivajo na fenotip, uporabnost in razvoj posavskega konja. Rejci, vključeni v Slovensko združenje rejcev konj pasme posavec, so enotnega mnenja, da pri posavskem konju ni potrebnih večjih sprememb v rejskem cilju. Kot zelo konsolidirana populacija ostaja posavski konj v kvadratnem formatu tip manjšega hladnokrvnega konja z dobro plodnostjo in izkoriščanjem krme. Zato je potrebno v prihodnje predvsem ohraniti in še bolj ovrednotiti specifične pasemske značilnosti (višino, kaliber, spolni dimorfizem …). Pri posavskem konju zato ni potrebe po večjem okvirju, ampak po vsestransko uporabnem majhnem konju kot partnerju in pomočniku človeka pri različnih opravilih in v prostem času.
Genomska selekcija pri posavskem konju
Na populaciji posavskega konja so bile v zadnjih letih opravljene številne genetske in genomske raziskave glede morfologije in razvoja reje ter razlik v načinu reje in selekcijskih programov drugih pasem konj. Vzrejna regija posavskega konja je južni del Slovenije (predvsem okrožja Krško in Brežice). Leta 1993 se je začel slovenski program vzreje in ohranjanja. V nasprotju z bosanskim planinskim konjem kot kritično ogroženo pasmo se je populacija posavskega konja v Sloveniji v obdobju širitve povečala z 79 na 755 plemenskih kobil v letu 2019. Za populacijo posavskega konja je bil na osnovi analize genoma dokazan pozitiven učinek programa ohranjanja reje in relativno nizka stopnja sorodstva (inbreedinga). Posavski konj je primer majhne populacije z relativno majhnim deležem križanj z drugimi pasmami ali vnosa drugega genetskega materiala. Slovenska posavska pasma se upravlja od leta 1993 po načelih ohranitvene genetike: ozko razmerje žrebec/kobile (1 žrebec na 8 plemenskih kobil), občasni vnos posavskih žrebcev iz Hrvaške (16 uvoženih od 1993 do 2014), uravnoteženim programom parjenja z uporabo plemenjakov različnih linij in zmerno selekcijo. Rezultati analiz posavskega konja potrjujejo možnost ohranjanja genetske raznolikosti v majhni plemenski populaciji, če se uporabijo optimizirane strategije ohranjanja in hitra ekspanzija populacije. Raziskava genoma z analizo Gene ontology (GO) je pri posavskem konju izpostavila homeobox B-skupino, katere skupina genov je vključena v embrionalno morfogenezo skeletnega sistema. Za posavskega konja je tako fenotipsko značilna ogromna mišična masa v razmerju z velikostjo telesa in zelo izražen spolni dimorfizem – razlika med žrebci in kobilami.
Spremembe in novosti v reji posavskega konja
Rodovniško knjigo za konje pasme posavski konj vodi na celotnem območju Republike Slovenije priznana rejska organizacija Slovensko združenje rejcev konj pasme posavec, Ravno 4, 8274 Raka. Rodovniška knjiga za pasmo posavski konj je zaprta rodovniška knjiga. Vanjo je lahko vpisan le konj znanega porekla, katerega starša sta vpisana v rodovniško knjigo, ki jo vodi priznana rejska organizacija za konje posavske pasme in sta v neposredni liniji potomca zarodnikov priznanih linij žrebcev in zarodnic priznanih rodov kobil, ki jim pripadata. Rodovniška knjiga za konje pasme posavski konj je sestavljena samo iz glavnega dela, ki je razdeljen na knjigo žrebcev in kobil (I in II), evidenčno knjigo žrebcev in kobil ter knjigo moških in ženskih žrebet. Vsa registrirana žrebeta se vpišejo v knjigo žrebet. Po letu dni avtomatsko preidejo v evidenčno knjigo žrebcev in kobil. V posamezne razdelke glavnega dela rodovniške knjige so živali vpisane v skladu s selekcijskim programom in na osnovi kriterijev, predpisanih za odbiro plemenskih živali. V knjigo žrebcev in kobil glavnega dela rodovniške knjige se vpišejo živali, ko dosežejo plemensko zrelost – v četrtem letu starosti ali kasneje, po opravljenem pregledu za odbiro plemenskih živali.
V reji posavskega konja ni več kategorije žrebcev za rejo in rabo. Žrebci so razvrščeni v kakovostna razreda knjige žrebcev I in II. Plemenski žrebci imajo v selekcijskem programu osrednjo vlogo zaradi večjega reprodukcijskega vpliva, zato je pri njih selekcija bolj ciljana in strožja. V petem letu starosti žrebci ponovno ocenimo in ovrednotimo reprodukcijske sposobnosti na pripustnih postajah. V elitni plemenski razred se vpišejo starejši žrebci s številnim in kakovostnim potomstvom. Za vse plemenske žrebce je obvezna genotipizacija in preverjanje starševstva na osnovi DNA-markerjev.
Pri kobilah je povprečna višina vihra 141 cm, zato je bil upravičen dvig spodnje vrednosti od 135 cm na 138 cm (138cm do 148 cm). Žrebčevske matere morajo biti vpisane v knjigo kobil I. Starejše kobile z izdatnim kakovostnim potomstvom in odlično oceno zunanjosti se vpišejo v elitni plemenski razred.
V knjigo žrebet posavskega konja lahko vpišemo le žrebeta, katerih starši so vpisani v glavno rodovniško knjigo. Žrebeta, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev – neprimerno poreklo, nezadostna ocena lastnosti zunanjosti, večje konstitucijske napake, se vpišejo v register žrebet za rejo in rabo.
Preizkus delovne sposobnosti omogoča vrednotenje značaja, temperamenta, kakovosti hodov v prostem gibanju, delavoljnosti in splošne fizične zmogljivosti ter voljnosti in sposobnosti v vpregi. Delovna sposobnost žrebcev in kobil se ugotavlja na osnovi rezultatov preizkusa delovne sposobnosti v skladu z določili Pravilnika o preizkušanju delovne sposobnosti žrebcev posavskega konja, predpisanega s Pravili o vodenju rodovniške knjige. Pogoj za vpis žrebca alikobile v knjigo I je pozitivno opravljen preizkus delovne sposobnosti.
Ohranjanje pasme - genetske in strateške rezerve
Glede na število živali, vključenih v rejski program, je posavska pasma ogrožena. Strateške rezerve predstavlja populacija plemenjakov in žrebčkov v javni lasti in celotna populacija kobil, vpisanih v glavni del rodovniške knjige. Ohranjanje genetske variabilnosti se zagotavlja z ohranjanjem zadostnega števila plemenskih živali posameznih linij žrebcev in rodov kobil in s pripravo letnega programa uporabe plemenjakov. Ohranjanje zadostnega števila živali v aktivni populaciji konj posavske pasme, katere velikost je opredeljena v tem programu, je najpomembnejši ukrep za zagotavljanje genetske variabilnosti. Pomembno je zlasti ohranjanje zadostnega števila plemenjakov, ki se zagotavlja z načrtno odbiro plemenskih žrebcev in z nakupom in najemom posameznih plemenjakov.
Z analizami genoma lahko učinkovito primerjamo stopnjo sorodnosti (inbreeding) med pasmami, ki se razlikujejo po menedžentu in popolnosti rodovnika. Zlasti v razdrobljenih populacijah je analiza genoma dragocena metoda za načrtovanje optimalnih odločitev glede reje in menedžmenta. Pri posavskem konju je omenjena metoda pokazala, da se je sedanja uporabljena strategija ohranjanja uspešno izognila prekomernemu sorodstvu v reji.
Ukrepi, s katerimi bo mogoče dolgoročno obvladovati problematiko reje glede preozkega sorodstva, so predvsem načrtna odbira in po potrebi uvoz zadostnega števila plemenjakov, razvrstitev le teh v linije glede na začetnika, izdelava letnega programa parjenja za registrirano populacijo plemenskih živali, zasledovanje pojava depresij zaradi reje v sorodstvu in še zlasti prirojenih konstitucijskih napak in dosledno izločanje prizadetih živali.
Pomen posavskega konja v 21. stoletju
Pomen konja trenutno opredeljuje več različnih pogledov. Sodobne opredelitve se večinoma začenjajo času primerno z ekonomsko oceno. Ekonomska ocena je opredeljena s številom novih delovnih mest, ohranitvijo poklicev in financami. Mnoge socialne raziskave na temo konja so pokazale, kar je mnogim konjerejcem že dolgo znano, da druženje s konjem spodbuja socialno pristojnost, razvoj osebnosti, psihično in fizično zdravje in ne nazadnje veselje. Tudi najnovejše raziskave na področju gospodarskega razvoja podeželja dokazujejo velik pomen konja v prostem času in turizmu. Reja posavskega konja je več kot veja kmetijstva ali segment živinoreje in je ne moremo opredeliti zgolj z vidika ekonomije, prostega časa in turizma. Posavski konj je pomemben dejavnik vsakodnevne kulture Posavja in ker se ohranja v avtentični obliki, je več kot le tradicija. Vsem opisanim tradicionalnim prireditvam, cerkvenim običajem in praznovanjem v Posavju je skupen imenovalec posavski konj. Da bi se posavski konj danes ohranil kot kulturna dediščina, je naloga in odgovornost rejskih predsednikov in funkcionarjev. Posameznim rejcem je potrebno omogočiti nadaljnji razvoj reje in jih pri tem podpirati ter posredno krepiti tudi tržno dejavnost.
Rejski program za posavskega konja vodi priznana rejska organizacija, ki s strokovno službo uspešno nadaljuje in ohranja rejo. Rejci posavskega konja so se pretežno usmerili v zrejo klavnih konj in žrebet. Ta usmeritev je osnova za rejski napredek v reji hladnokrvnih pasem konj. Kljub temu pa povezanost posavskega konja s tradicijo in kulturo kmečkega prebivalstva, kot so cerkvene prireditve, turistične vožnje, ponekod tudi dela v gozdarstvu, omogočajo ohranjanje populacije v Sloveniji. V sedanjem času ima posavski konj zaradi svojega dobrohotnega in mirnega značaja glavno vlogo v kategoriji vsestransko uporabnih malih konj in je zato najbolj perspektivna reja konj v Sloveniji.
Besedilo in foto: Dr. Matjaž Mesarič, strokovni vodja rejskega programa za pasmo posavski konj