Sreča se zmeraj z nesrečo brati. Tako stare knjige uče. A človek ne neha verovati in za srečo kakor za zvezdo gre. Tako živi sreča svojo posebno zgodbo med stvarmi in med ljudmi, ki jo poslušajo kot staro godbo, ki ni resnična, a milo zveni. A sreča ni v glavi in ne v daljavi, ne v žepu ali pod palcem zaklad. Sreča je, če se delo dobro opravi in če imaš koga rad. Potem v tebi dve sreči gorita. Dve sonci v srcu. Dvoje svetil. Od njiju je luč okrog tebe razlita, ko romaš za zvezdo, k sebi, na cilj. T. Pavcek