Začetki godbe v Ribnici segajo že v prva leta 20.stoletja, ko so imeli pri sokolskem telovadnem društvu trobentače, ki so spremljali društveni tamburaški zbor. Prav gotovo so bili po pripovedovanju znanega ribniškega rojaka, glasbenika in dirigenta Bojana Adamiča prvi godbeni zvoki pri brivcu Juvancu še pred letom 1921, ko se je Adamičeva družina preselila v Ljubljano, saj je mladi Bojan držal ritem na vajah kar z navadno metlo. Uraden začetek ribniške godbe označuje leto 1926, ko so pri takratnem sokolu nakupili instrumente in ustanovili godbeni odsek. Iz tega leta obstaja kot dokazilo račun za nakup instrumentov.

Ustanovitelj takratne godbe je bil znani Ribničan Milo Juvanc, ki je godbenike pripravil, da so pričeli z javnim nastopanjem. Najuspešnejše obdobje sokolske godbe na pihala pa je bilo od leta 1930 do 1941, saj je v tem času sodelovala pri vseh velikih prireditvah na širšem območju od Črnomlja preko Kočevja, Rakeka, Grosuplja do Ljubljane in Šentvida ter se uvrstila med takratne najboljše podeželske godbe. Od leta 1934 pa do pričetka 2. svetovne vojne je delovala pod vodstvom kapelnika Antona Majnika, sicer učitelja v ribniški osnovni šoli, pa tudi znanega TIGR-ovca. Po vojni je okrog leta 1948 pričela z vajami in leta 1950 zopet oživela pod vodstvom požrtvovalnega in vsestranskega glasbenika Mila Juvanca (igral je pikolo, klarinet, trobento, tenor, bas in še), delovanje godbe pa se je znašlo v okviru Gasilskega društva Ribnica.

Člani obnovljene godbe so bili večinoma bivši godbeniki sokolske godbe, vzgajali pa so tudi nove moči. Po bolezni in tudi smrti kapelnika je godba bolj životarila, pomoč pri njenem delovanju je nudil g. Struna, sicer kapelnik kočevske godbe. Za ponovno bolj dejavno godbo si je prizadevalo veliko »starih« godbenikov in tako je oživela v letu 1975, ko je organizacijo godbe in predsedniško funkcijo prevzel Milan Cvar, takratni tajnik Gasilskega društva Ribnica. Strokovno vodenje godbe je prevzel upokojeni glasbenik vojaškega orkestra Ladislav Moka, članstvu pa so se pričeli priključevati mladi glasbeniki, ki so si pridobili osnovno znanje v Glasbeni šoli Ribnica. Marsikateri član, ki ni imel posebne ali sploh nobene glasbene izobrazbe pa si je znanje igranja instrumenta pridobil kar na dodatnih posameznih in sekcijskih vajah pred skupno vajo vseh godbenikov. Po odhodu Ladislava Moke so funkcijo kapelnika in dirigenta opravljali Bojan Oražem, Igor Kovačič, prof. Matevž Novak in prof. Matjaž Jevšnikar. Trenutno igra orkester pod taktirko strokovnega vodje, dirigenta prof. Jerneja Šmalca.

Godba se je po letu 1975 vse bolj povezovala s takratnimi podjetji in organizacijami ter na podlagi samoupravnega sporazuma o sofinanciranju pridobila nove uniforme in več novih instrumentov ter se tako oddaljila od gasilskega pokroviteljstva. O dobri finančni situaciji govori podatek, da je godba v 4 letih dobila dve vrsti uniform ter zimske in dežne plašče, zamenjala pa je nemalo starih instrumentov. Sprememba načina financiranja je pogojevala godbi novo mesto v družbenem dogajanju, zato je 12 članov godbe dne 25.12.1978 na občini Ribnica podalo zahtevek za registracijo samostojnega društva pod imenom Ribniška godba na pihala, ki se je potem lahko včlanila v Zvezo kulturnih društev Slovenije. Pod tem imenom je godba delovala do leta1997, ko se je s sprejetjem novega statuta društva preimenovala v Ribniško pihalno godbo. Leta 2005 dobi zdajšnji naziv Kulturno umetniško društvo Ribniški pihalni orkester in tako uspešno nadaljuje tradicijo najstarejšega društva v občini. Datum 26.08.2011 naznanja enega od posebnih trenutkov KUD-a Ribniški pihalni orkester, saj je bila na pobudo predsednika društva Pri Francetovi jami ustanovljena sekcija Z-Godba Ribnica. Tako se je vidno povečalo članstvo v društvu in preseglo število štirideset, saj so v sekcijo pristopili nekdanji starejši člani, ki so že pred leti prenehali z godbenim delovanjem. KUD Ribniški pihalni orkester je od leta 1986 član regijske Zveze društev pihalnih orkestrov in godb Dolenjske in Bele Krajine, od leta 1997 pa tudi član stanovske organizacije na državni ravni, Zveze slovenskih godb. Društvo je prejemnik številnih zahval, pohval in priznanj, med katerimi ima posebno mesto v letu 2004 osvojeno zlato priznanje s tekmovanja pihalnih orkestrov v Železnikih. KUD Ribniški pihalni orkester je dobitnik vseh najvišjih občinskih priznanj in je tako doslej prejel Priznanje za posebne zasluge pri razvoju občine (1984) , Urbanovo nagrado (1987), Gallusovo priznanje (2011) in Priznanje sveta območne izpostave JSKD Ribnica (2011). Za aktualno in sodobnejšo predstavitev društva je od leta 2009 poskrbljeno na spletni strani www.kud-rpo.si.

Kapelniki in dirigenti

Kapelnik/Dirigent          od             do

Milo Juvanc                  1927        1934

Anton Majnik                1934        1941

Milo Juvanc                  1947        1972

Moka Ladislav              1975        1982

Bojan Oražem              1982        1987

Igor Kovačič                 1988        2001

Matevž Novak              2001        2005

Matjaž Jevšnikar          2005        2007

Jernej Šmalc                2007

Sekcija Z-godba Ribnica

Bojan Oražem             2011          2013

V letih med 2.svetovno vojno in neposredno po njej je delovanje godbe mirovalo, v letih 1972 do 1975 pa je bilo delovanje godbe brez stalnega kapelnika ali dirigenta.

Stanislav Grebenc

Predsednik KUD

Ribniški pihalni orkester