Drage gledalke, cenjeni gledalci Ure moči & seveda vsi drugi: Cenzurirali so me prvič, zadnjič in nikoli več.

Naj bo tokrat nekoliko bolj osebno. Minuli torek dopoldne sem za nedeljsko Uro moči (1. 9.) naredil intervju s podjetnikom, nekdanjim policijskim specialcem, šefom varnosti pokojnega Janeza Drnovška in Golobovim neformalnim svetovalcem Milošem Njegoslavom Milovićem, ki se je moral dan kasneje zglasiti v koprskem zaporu. Kar je vrhunska medijska ekskluziva, saj sem bil zadnji novinar, ki je z njim govoril v živo, včeraj pozno dopoldne pa mi je vodstvo Planet TV sporočilo, da že posnetega intervjuja ne bodo predvajali.

Kar logično pomeni, da je prepoved objave intervjuja, ki je po vsebini srhljiva zmes visoke slovenske politike, državnih poslov - tudi z gotovino, kontroliranega pravosodja, zlasti enega, danes že vrhovnega tožilca, domnevne zarote in fascinantne izdaje osebnega prijateljstva, dosegel Aleksander Čeferin, odvetnik iz Grosupljega in počasi odhajajoči predsednik Uefe. Kako je to dosegel, po kakšnih kanalih, vem, saj nisem od včeraj, vendar tega zaenkrat, dokler me veže pogodba s Planet TV, ne morem oziroma ne smem objaviti in komentirati.

Lahko pa povem ali celo moram povedati, da sem kot pogodbeni urednik in voditelj oddaje Ura moči posamezne oddaje dolžan pripraviti in realizirati, njihove objave pa so pristojnost televizije, vse oddaje so tudi njihova avtorska last. Doslej s tem ni bilo težav, pri oddaji sem imel povsem proste roke, teme, komentatorji, ni da ni, vse smo delali v dobri veri, tokrat pa se je - kot kaže - prelomilo. Da gre za cenzuro, je več kot očitno, ampak, prosim lepo, kje pa lahko neki športni funkcionar, četudi gre za milijarde težko Uefo, po državi medijsko tako lomasti in vsem na očeh cenzurira, pa nihče niti ne pisne, saj nismo, kot bi rekel Aljuš Pertinač, neka Čeferinlandija?!

No, tisti, ki vedo, za kaj je šlo pri tem intervjuju, ocenjujejo, da bi njegova objava sprožila celo začetek konca oziroma zatona "dinastije Čeferin", ampak ta cenzura bo zdaj ta začetek konca samo še pospešila. Verjemite, ne moreš biti Vučić na kvadrat.

Toda žal utegne imeti še druge posledice. Zaradi odločitve o prepovedi objave intervjuja sem včeraj zvečer odpovedal snemanje nadomestne (nedeljske) oddaje, kako bo z Uro moči v prihodnje, pa zdaj težko rečem. Jaz pač nisem urednica Popa (Pop TV), da bi se prodal za VIP-ložo na nedavnem evropskem nogometnem prvenstvu v Nemčiji, niti novinarji Večera, kjer je Čeferin pred nekaj meseci prav tako prepovedal Milovićev intervju, ki hočeš nočeš poniknejo v strahu za svoje službe. Še prijavnino za Triglav tek (prihodnjo soboto na Brdu pri Kranju) si raje plačam sam, čeprav bi bil lahko tam kot novinarski gost. Novinarstvo tudi ni lepotno tekmovanje, kjer moraš biti vsem všeč.

Moje vodilo, poklicno-novinarsko in zasebno, so namreč tudi naslednje misli:

Če izgubiš denar, nisi izgubil ničesar.
Če izgubiš zdravje, si izgubil nekaj.
Če izgubiš karakter, pa si izgubil vse.

Povedano drugače: cenzurirali so me prvič, zadnjič in nikoli več. Ne, hvala.

Ura moči je (bila) sicer praviloma najbolj gledana nedeljska oddaja na Planet TV in običajno prva, druga ali tretja najbolj gledana oddaja vseh televizij v predvajanem terminu (vir: AGB). Na Planet TV sem bil povabljen, nisem se ponujal sam.

P. S.: Pred davnimi leti, ko je Čeferin kandidiral za predsednika NZS, je Franci Božič, legendarni športni novinar časnika Delo, v nekem svojem nogometnem komentarju zapisal, da veljam za "zaupnika Aleksandra Čeferina", verjetno zato, ker sva se s Čeferinom občasno res dobivala. O Miloviću sem napisal veliko člankov, bil sem prvi, ki je razkril njegovo vlogo pri Golobu. Kar zadeva Milovića, enako velja za Čeferina, imam svoje mnenje, toda pri tej zadevi, takšna je moja ocena, "žvižgaču" Miloviću lahko verjamemo. Recimo zato, ker Milović tokrat večino povedanega utemeljuje z dokumenti in fotografijami, kar je pokazal tudi posneti in kasneje prepovedani intervju. Zato so vsakršne tožbe ali grožnje s tožbami brezpredmetne in zato bom del tega gradiva prihodnji teden objavil na svojem portalu, "Alex" Čeferin, ki se mu podobne zgodbe kar čudežno vrstijo (Agnelli, Boban, Milović …), pa jih ima vse možnosti demantirati, in lahko bi jih tudi s "kontra intervjujem" na Uri moči.

Pa še nekaj je. Pri takšnih velikih novinarskih zgodbah je vedno najmanj 100 razlogov proti objavi, a vedno tudi eden za objavo: Ljudje imajo pravico vedeti. Hja, res čudna so pota novinarska, po drugi strani pa, saj veste, kjer je Bojan, je tudi požar.

In lep in prijeten konec tedna želim.