Članek
Čudež je, da sploh še smo.
Objavljeno Jun 29, 2014

Nekateri v tej deželi se že dolgo močno trudijo, da se vam bo od vsega hudega zmešalo. Maloprej sem prejel "tajno" pošto "slovenske konference" poslano z anonimnega mejla, v kateri se zlo ponovno v celoti pripisuje neobstoječim mrežam komunizma - vse za to, da ne bi opazili, kdo so dejansko najbolj umazani in pokvarjeni igralci v igri proti Sloveniji. 

Mozaik dogodkov zadnjih dvajset let se počasi sestavlja, z nezadržno jasnostjo pa se pred nami riše presenetljiva podoba:

vse najbolj umazane poteze proti Sloveniji in njenim ljudstvom - od spodletelih poskusov množičnega prelivanja krvi v vojni za Slovenijo, od podle in zanikrne kraje javnega v trgovini z orožjem, do demonizacije in demontaže vseh institutov civilne družbe in javne uprave s tožilstvi in sodišči na čelu, do škandalozne prodaje Heliosa, Rimskih toplic in Slovenskih železarn, do vzpodbujanje korupcije na vseh ravneh družbe, do pokoravanja medijev prek političnih partij, in vse do predčasnih volitev sredi poletja itd. -

vse to že vseskozi poteka pod pokroviteljstvom mračnih kolonizatorskih sil kapitala - v obliki vele-korporacij, vele-bank, njegovih obveščevalnih in para-obveščevalnih in kontraobveščevalnih služb, ki vedo, kako je treba voditi specialno vojno proti prebivalstvu, ki vedo, kako ljudi spravljati ob pamet in ob dostojanstvo ... v zadnjem času pa tudi pod vse bolj odkritem zaščitništvom Mednarodnega denarnega sklada in Evropske komisije, 

vse to samo zato, da bodo uresničili tisto, kar jim z drugo svetovno vojno še ni docela uspelo: razlastiti in pokoriti vse in vsakogar, ki ni pokoren služenju ideologiji pohlepa in njegovemu bogu - Kapitalu. 

Politične stranke v Sloveniji ne le niso prepoznale specialne vojne proti Sloveniji, temveč so - nekatere med njimi - prevzela vodilno vlogo kolaborantov-izdajalcev, čeprav je njihovo ravnanje v posmeh osnovam demokracije in duhu slovenske ustave. 

Kako se nam ne bi mešalo, ko pa nam že 20 let dopovedujejo, da Slovenci ne znamo razmišljati in niti gledati ne, da ne opazimo, da so med nami mračni komunisti, da smo mogoče to tudi sami, da ne opazimo, da smo sami sebi nevarni, da ne smemo preveč uporabljati lastne glave in misli, saj je to nevarno, mogoče se motimo, ker nimamo dovolj informacij, da je za nas nekaj neogibno dobrega, da se prostovoljno in ustavno vklenemo v verige fiskalnega pravila, da se moramo, če smo le malo pametni, in le malo podobni nadvse uspešnim in discipliniranim Nemcem, odreči referendumski pravici, da bi odločali o čemerkoli pomembnem, posebej pa ne o tako pomembnih stvareh kot sta denar in mednarodni sporazumi, 

kako naj se nam ne bi mešalo, ko nam dnevno podrobno razlagajo, da smo manj inteligentna vrsta, brez časti in dostojanstva, zato naj oblast in zaupanje vendar prepustimo strankam, ki vedo kaj hočejo, ki vedo kako to izpeljati, zraven pa imajo še podpisano pogodbo z Bogom, le one se znajo pogovarjati z njim, njim se celo Bog zaupa in jim prišepne, kako naj ravnajo ter jim gleda v karte in jih pelje varno v zapor in jih bo, mučenike, izpeljal iz njega, kakor iz suženjstva v obljubljeno deželo - pekel na Zemlji, ki mu vladajo številke, ki so Hegemonu prebodle srce in v zameno podarile neomejeno oblast ...

Zato si nikar ne zamerimo, če se nam kdaj meša - kajti tisti, ki imajo trenutno moč in denar, si že dolgo in načrtno - z uporabo najbolj podlih metod poznavanja specialnih in psiholoških vojn - prizadevajo, da bi bilo tako in nič drugače. 

Od vas pričakujejo, da boste, kakor se za skromnega sužnja spodobi, opustili svoj glas, ga utopili v brbotajoči juhi bolj ali manj upravičenih dvomov, ga nastavili poletnemu soncu, da izhlapi, in se tako odrekli dediščini, za katero so se borili rodovi, ali pa se boste odločili, da svoj glas prepustite Njim, Edinim Dedičem Pravice do Moči in Oblasti na slovenski Zemlji. 

Pri vsem kar se je zgodilo in kar se godi, je edini pravi čudež ta, da sploh še smo.

Tega namreč niti ne pričakujejo več od nas ... dediči slovenske kulture in boja za načela demokracije, smo jim nevarni in nezaželeni.

Članek je izvorno objavljen na Knjigi obrazov (Facebook), 25. junija 2014