Šola narobe sveta uči, da ljudem z izkazano kriminalno dejavnostjo ni dovoljeno opravljati drugega dela, kakor je tisto, ki je stvar najbolj občutljivega zaupanja - demokracije ljudstva. 
Tu utegnejo biti lopovi celo zelo zaželeni. 
Toliko bolj, če njihovo izvolitev podpro institucije, ki so prve v državi poklicane za vprašanje morale in etike. 

Če bi legendarni nekdanji predsednik Milan Kučan v trgovini sunil žvečilne gumije, bi se politična in pravna in ekonomska in medijska stroka soglasno strinjala, da gre za skrajno zavržno dejanje in da takšen človek ni vreden sekunde pozornosti medijev. Če bi mu vseeno namenili sekundo, bi nastopal v zaporniških cotah, brez vsakega dostopa do zunanjega sveta. 

Če politik - četudi nekdo, ki je za več rodov zadolžil Slovenijo in ki odkrito zagovarja razprodajo njene srebrnine, vendar je politik s kritjem centrov moči - dokazano in izkazano ukrade nekaj milijonov evrov naravnost iz žepa ljudstva, tedaj so si pravna, politična, ekonomska ter medijska stroka edine v tem, da so glede istega vprašanja globoko razdeljene in da je edino prav tako, saj gre za izjemno kompleksno vprašanje. In nikomur izmed njih se ne bo zdelo prav nič nenavadnega, da kriminalec-zapornik nastopa v blišču kamer, v obleki s kravato in da med prestajanjem kazni prek spleta čivka vsemu svetu. 

Toliko o dvoličnosti tistih slovenskih "intelekualcev", ki so "na položajih". 

No, dana situacija jih je dokončno in zgodovinsko razkrinkala!

ADIJO NAROBE SVET SLOVENIJA!