Kaj je strašnejše od najstrašnejšega? 
Nekateri odgovor na to vprašanje vedo na muho, na metek, na izust. 
Vse so dali - smrt otrok - vse za naš strah in našo grozo. V zameno za življenja otrok pričakujejo - naše premražene duše. Potrpežljivo čakajo, da se vsedemo, da se sprijaznimo in se čudimo nad nemočjo naše karme:
obsedeli, brezmočni in osamljeni, z daljincem v roki in s prividom upanja, da bo nemara nam in našemu otroku vendarle uspelo ... 

Ampak puškine cevi in vodeni iztrelki niso naravnani le na čela palestinskih otrok, ampak so tu, naravnani na sence vsakogar od nas, na čelo vsakogar od naših najmlajših. Naj bo izven dvoma, kakšna karma nam pritiče: karma sedečih hlapcev, ki mahajo z repki med nogami. Karma ponižanih plazilcev. Ki so bili sebe pripravljeni zamenjati za milosten pogled gospodarja teme. 

Predlagam, da vstanemo. Stopimo skupaj. Da se ne premaknemo, dokler ... 

Konkretno predlagam, da po vsej Sloveniji nemudoma organiziramo protestna branja. Ki bodo neustavljiva, dokler ne bo za zapahi nebrzdano zlo, ki meri v čela nas vseh in vsakega posebej. 

SMRT FAŠIZMU!