Razumem, da niste imeli ne časa ne živcev prebrati prek 1000 strani trilogije V imenu države. In da nimate časa in živcev poslušati tale enourni pogovor o tem, kako je v Sloveniji potekal državni udar.
To so razumeli in vnaprej preračunali tudi tisti, ki so počasi in vztrajno in pod strogim nadzorom in z vednostjo mednarodnih obveščevalnih služb, izvajali državni udar in pripeljali Slovenijo, Mercator, Helios in Aerodrom na ciljno črto, kjer jih s cvetjem (in pištolo na čelu) pričakujejo tisti, ki so si skozi stoletja prigrabili licenco vseh licenc: pravico do razmnoževanja (univerzlanega) denarja po svoji meri.
In tako se danes množicam vsiljuje vtis, da je samoumevno, če v teku za tem denarjem, ki življenju krade samobitnost in čast, prodajajo preostanke svojega časa, preostanke lastne volje in lastnega življenja. Udeležence tega brezumnega sprevoda obilno zasipavajo z iluzijo, da je ta pot edina zanesljiva in varna, četudi je jasno, da zanesljivo vodi v osrčje pekla biblijskih razsežnosti. In da bodo vsi, ki mislijo drugače (ki sploh mislijo!), izobčeni.
Bistvo državnega udara, ki smo mu zadnja desetletja priča v Sloveniji (pa tudi številnih drugih državah "Evrope druge hitrosti" (izjava Angele Merkel)) je v tem, da se organiziranemu ropu pričara videz legalnosti. V imenu ljudstva in v imenu države in četudi le ob podpori peščice posameznikov, ki velezidajo posvečujejo v mučeništvo, suverenost pa pošiljajo v - onstranstvo.
Sep 18, 2014