Leto 2004 je bilo najpoprej leto Patetica. Leto nenavadno globokega zaupanja in pričakovanja. Nevarno leto. In kot se je kasneje potrdilo, leto velikih prevar. Leto, ko v RS stopijo na oblast hlapci kapitala in postopoma nevidno-neslišno, a nepovratno zadolžijo prebivalstvo. Katoliški zvonovi prično nenavadno sladko zvoniti. Škofi povzdigujejo obrvi, blagoslavljajo bančne trezorje in zraven vse tisto, kar se v bodoče - za vsak slučaj še v tostranstvu - utegne nateči vanje. Mladinska knjiga založba tudi uradno prevzame Cankarjevo založbo in njenih ducat knjigarn, hopsne pa še edino resno knjigarniško mrežo (MKT) in imamo kar odtlej imamo: osiromašen, a najbrž najbolj monopoliziran nacionalni knjižni trg na svetu. Pričenja se obdobje nove poslovne politike, tiste, ki je kapitalizem ne le ščiti, ampak jo gladko uzakonja: izrivanje konkurence v nepovrat. MKZ pa je bil le eden od številnih asov, ki si jih je Zvon zataknil za rokav in na njihov račun iz državnih in zasebnih bank vlekel vrtoglave kredite za vrtoglave zaslužke. (Ko je Zvon potegnil svoja sesala iz bank in iz številnih nekdaj obetavnih firm, iz polživih teles takointako ni bilo več česa počrpati. Da banke ohranili pri življenju, je bilo treba najti svežo kri in prostovoljce zanjo. Kapitalizem je formulo vedel na izust: uzakonitev permanentne krvodajalske akcije na strani prebivalcev. Posel je zapečatil z zlatim pravilom - direktno v ustavo taistega ljudstva. Da bi bila stvar do konca perverzno zabeljena, je ljudstvo, ki se s tem ravnanjem ni strinjalo, razglasil za ZOMBIJE).