No, pa bom … par stvari napisal o Alenki Bratušek in njenem komisarstvu:

Ko se je »samokandidirala«, sem 8. avgusta v Danes/»Dnevniku« na Planet TV povedal par (teoretskih) stvari o »samokandidaturi« Alenke Bratušek; med drugim sem rekel, da »samokandidatura« ni na njenem zelniku zrasla … – z aluzijo, da so jo verjetno (v resnici) kandidirali »kastrirani moški« njenega »zavezništva«, ter da so v resnici on problematični. Nisem pa rekel (špekulacija v to smer bi bila tudi legitimna), da se jo bodo na ta način »znebili«, da se bodo – kot predsedniki oz. »decision makeri« njenega »zavezništva«, lažje »kurčili« ter izstopili iz njene sence, če se je bodo »znebili« (tako, da postane EU-komisarka). Ampak: kljub temu, da je AB kot ženska (simbolno) nekastratibilna je – v objemu zavidanja penisa – patološko ambiciozna; verjetno je imela posesivno mamo, ki je iz svoje hčere (iz)vlekla karierističnost – oče morda/verjetno ni bil tako problematičen, glede na to, kakšnega moškega si je izbrala za očeta svojega sina in kaj sin danes – v nogometu (psihično) je, kako igra in kako psihično/osebnostno funkcionira. Te besede izrekam kot politično neopredeljen, torej je ne kritiziram, ker bi bil desničar, kar delajo vsi njeni nasprotniki in tudi vsi tisti, ki jim je antipatična in bi za komisarko radi videli »simpatično« Tanjo Fajon ali »preverjeno-uglajenega« Janeza Potočnika. AB je vendarle tista (»pozitivna«) »moškinja« (»z jajci«), ki je Zoranu Jankoviću rekla NE! In to je njen velik plus. Njeno »zavezništvo« bo razpadlo, tako kot je Virantovo in kot razpada Jankovičeva »pozitivnost«, in za to imajo velik interes mnogi. Ampak to (še zdaleč) ne pomeni, da je (bila) AB (pre)slaba kandidatka za komisarsko mesto za energetiko (okolje v tem kontekstu sploh ni pomembno). AB je (bila) dovolj dobra kandidatka. Komisarstvo je (lahko povsem) politična funkcija in ne (predvsem) strokovna, in »vsak, ki ima pet minut časa«, se lahko v enem mesecu usposobi in/oz. privadi/priuči za to politično/komisarsko funkcijo. Strokovni svetovalci/sodelavci opravijo svoje, politiki pa svoje. Komisarka je le/predvsem neka(kašna) obrobna/častna figura (ki ima 10.000 Eur plače), in ki je predmet zavisti (beri: vsi ji zavidajo, so ji foušni).

Včasih je pač treba molčati o stvareh, o katerih ne bi bilo treba govoriti oz. izgubljati besed; in desničarji, ki »vrtijo (svoje politične) gobce«, ker jim je »firer« v »čuzi« so zadnji, ki bi smeli govoriti o AB in njeni »smokandidaturi« ter njenem zagovoru oz. komisarstvu.

Ampak to je politika, tukaj so dovoljeni oz. pričakovani nizki udarci, ki jih seveda ni treba jemati resno. Po AB udrihajo vsi, še »njeni« levi, ki imajo svoje kalkulacije – bodisi s Tanjo Fajon ali Potočnikom, Erjavcem ali celo s kom tretjim/četrtim.

Latentna struktura konflikta oz. kalvarije AB je čisto druga kot neki manifestni »izlivi« zgražanja. Torej, sploh ne gre za »ohlapne odgovore«, ne za njeno angleščino, ali kaj retjega/četrtega. Ne se hecat! Ona ima (res) svoj (mehki) »patos« – kdo ga pa nima; toda zagotovo njene, njej očitane slabosti, niso tiste, ki so ji onemogočile komisarstvo. Latentno ozadje je čisto drugo! Njeno petje »bandjera-rose«?! Jao, jao! Na tej točki bi morala cela Sloveniji protestno izžvižgati glupe EU poslanec, ki so »pričali (manifestne) gluposti«. Slovenija se je, kot sem »čivknil«/twittnil do AB obnašala kot do slabe matere – in ta nacionalni patos je nekoč požela tudi Katarina Kresal. Torej: »Množično (nacionalno) izživljanje nad Bratuškovo samo dokazuje, koliko potlačenih zamer imamo Slovenci do lastne (infantilne) mame.«

Ja pa res – takšno je moje psihoanalitično prepričanje –, da ženska ne more biti (kar) komisarka na energetiki, pa imamo lahko stokrat ženske/spolne kvote. Zato sem »čivknil«/twittnil: »Energetika je (simbolna) stvar "kurčenja", torej aktivnega penisa in ne pasivne vagine. Bratuškova & energetika = vagina/klitoris & erekcija« in: »A če'b kvote terjale komisarko pr komisiji za prostato (al pa za pisuar, al pa držanje za jajca v živem zidu), a'b tud žensko iskal al qwa?!« Moj point je (bil) v tem, da imajo posamezni resorji/komisije svojo simbolno strukturo – kar pomeni, da je vse, kar je povezano z elektriko in energetiko falično. Faličnost pa je nasledek (moške) kastracijske bojazni oz. kastracijskega kompleksa. Če se ženska znajde v pogonu/kolesja neke falične dejavnosti, kot je elektrika/energetika/energija (fizika, letalstvo, transport/avtomobilizem …) je to simptom zavidanja penisa oz. nepravilno razrešenega Ojdipovega in/oz. kastracijskega kompleksa.

Morda je res neetično – pa drugi strani pa kar »elegantno« –, da se je AB želela častno umakniti iz Slovenije v EU (njeni časi so res mimo in »ZaAB« bo kot stranka po tem mandatu utonila v pozabo) na dobro plačano mesto komisarke in ohraniti degradirani ego.

Oproda Roman Jakič – nekoč bi mu najraje odvzel ime, takšne kretenizme je »dihala«, ko se je boril ZA Družinski zakoni – je v TV Odmevih dobro pariral Igorju E Bergantu; oz.: vse kar je povedal o AB in borbi za komisarsko mesto, je bilo še kako res in korektno povedano. Veliko večji loleki se dokopljejo do komisarskega mesta in veliko slabše predstavitvene nastope (zagovore) imajo, le več (tujega) dreka morajo pojesti, ko v rit lezejo.

PS: Štefanec – predsednik KPK – pa naj bo le tiho. Njegova drža v boju za predsedniški stolček je bila precej bolj sporna, kot je drža AB v boju za komisarsko mesto.