Nekoč je bila Ona spodobna ženska revija oz. priloga Dela. (Pa ne zato, ker sem bil jaz njen reden gost.) Vpliv feminizma pa je tudi to revijo/prilogo izmaličil – bolje rečeno: ideološko izmaličene so postale novinarke, ki pišejo za to Delovo revijo/prilogo. A kako naj bo drugače, če se je »pokvarila« glavna urednica Sabina Obolnar. Nekoč je domala blestela in se dolga leta upirala feminizmu, in bila kot taka tudi osovražena s strani feministk. Na koncu (jim) je podlegla, očitno s srcem, torej z užitkom. V svoji kolumni oz. uvodniku t. r. »njene« One se je lotila – beri: ga napičila – mojega sotrpina v borbi proti noveli ZZZDR, proti teoriji spola (gender) in proti feministično-LeGeBiTrovskim lobijem (ki otrokom jemljejo pravico do očeta in matere, torej tradicionalne družine), Aleša Primca. Prav smešno je – meni je sicer grozljivo – kako se človeku – bolje rečeno »človekinji«, da ne bom seksističen – lahko omrači um, ko hoče nekomu na silo, v objemu ideologije (feminizma), najti nek zdrs. To, da Obolnarjeva Primcu očitna, da se ne zanima za prenapolnjene »varne hiše« in v njih trepeče, po njenem »begunske«, otroke, je absurd.  Očita mu, da njegova Civilna iniciativa in civilno gibanje »Za družino in previce otroke« in slogan »Za pravice otrok gre« zlorablja … In to je tisti miselno-analitični zdrs, ki ga pa jaz očitam Obolnarjevi. Več kot očitno je, da je Obolnarjeva stopila na olupek od banane in v svojem miselnem sklepanju padla po dolgem in po čez. Primc je res organiziral zbiranje podpisov za referendum – sam nisem imel te energije –, in to mu Obolnarjeva, zaslepljena s feministično ideologijo, v resnici očita – v isti sapi pa se absurdno sprašuje, »ali Primc ve, da so v Sloveniji varne hiše prenapolnjene?« … Od kje je sedaj varne hiše našla, se sprašujem?! To je ravno tako, kot bi se nekemu zagrizenemu vegetarijancu, ki stavka pred klavnico, očitalo, da nič ne naredi, da divje zveri v živalskem vrtu ne bi hranilo z mesom, ter da ne naredi nič za ukinitev lovskih društev, in da še vedno prijateljuje z nevegetarianci (pa tudi z nevegatarianskimi sorodniki ni skregan), pa v Mercatorju (ki ima mesnico), nakupuje ... Ali pa: da bi zagretemu nudistu očitali, da (poleti) hodi po mestu oblečen, in da je tudi doma, v stanovanju, oblečen … Človek – ali pa »človekinja« – ki naredi tak spodletel sklep, kot ga je Obolnarjeva, ne more biti kolumnist(ka) medijske hiše, kakršna je DELO, še manj urednik/ca, lahko bi pa Obolnarjeva, glede na tako pisanje (in sklepanje), prestopila k Mladini, ali pa h Kraljem ulice. Novela ZZZDR nima nič za "varnimi hišami"! Res pa je, da so "varne hiše" prepolne tudi zaradi ZZZDR (ki bi nasilje v družini lahko sankcioniral). Namreč, ko se bodo slovenske matere streznile, bodo tudi novi rodovi moških, normalni, neagresivni do žensk. Domala vsakega moškega psihopata, ki se agresivno znaša nad ženskami, namreč naredi mama (deloma/včasih v sodelovanju z očetom, torej donatorjem sperme). In Sabina Obolnar seveda tega ne ve. In zato, ker »(vele)spoštovana« in moči ter oblasti vajena urednica še marsikaj ne ve, sem ji napisal »vljudnostno«/opozorilno pismo, ki je bilo sicer (res) »vodebovsko« začinjeno, pa vendarle je bilo dobronamerno napisqano njej in ne širši javnosti. Vendar se je tako nespretno odzvala na moje pisanje in mi na koncu grozila s pravno službo Dela, sem se odločil najino korespondenco, ki se je dogajala v ponedeljek, 12. oktobra dopoldan (včeraj), plasirati v blogarski eter.

»Spoštovani! Pozivajo in prosijo me, da naj napišem kaj "proti vam" ... Tole kar ste napisali, ne sodi v uvodnik moralno razsodne urednice. http://www.slovenskenovice.si/lifestyle/bivanje/za-otroke-gre
Ne bom uradno razpravljal z vami (ker premalo veste), vam pa priporočam – če že citirate Boštjana M. Zupančiča – da ga povprašajte, kaj si misli o noveli ZZZDR ...
Otrok rabi moškega očeta (kot bitje s penisom) in žensko mamo (kot bitje brez penisa) –  zato, da bo otok (deček ali deklica) pravilno razrešil Ojdipov in kastracijski kompleks ter posledično pridobil vse psihične nasledke, ki v tej kulturi veljajo za normalne in naravne –  vključno z moralno razsodnostjo! Otrok (bistven pa je predvsem deček) bo pridobil normalno spolno identiteto (in željo) ter močan Nadjaz, katerega temeljni kamen je tabu incesta. Tega vi pač ne štekate –  lahko bi se pustili po(d)učiti. Vaša stopnja moralnega razsojanja je konvencionalna, kot bi rekel Lawrence Kohlberger. In logično je, da konvencionalno moralno razsojate, zato se držite (kot klop) uredniškega stolčka –  zadnja leta ste postali (levo & slepo) ubogljivi. Postkonvencionalno moralno razsojanje pa pomeni, da se odrečete vsem bonitetam, ki jih imate, ker občasno pišete take (leve) neumnosti, kot ste jo v uvodniku "Za otroke gre?" in zagovarjate tisto, kar je moralno PRAV –  torej: pravice otrok do očeta in mame bi funkcionalno odrasel moški dal pred svojo politično opredelitev in eksistenco (In to, kot levičar, delam jaz!). Sedaj pa vprašajte "vašega" Boštjana M. Zupančiča, kaj to v resnici pomeni.
Še o varnih hišah ... K meni hodijo po nasvete tudi take ženske, ki so izkusile varne hiše ... Njihova (pogosta) izkušnja in mnenje je, da varne hiše upravljajo »prfuknjene babe« (seveda, ker svoje spolne/čustvene zlorabe niso predelale na psihoterapiji).
Tole moje pisanje ni javno (niti to nisem napisal za »pisma bralcev«), vam osebno sem tole napisal. Aleša Primca bi lahko napičili, ko je branil Janšo, ne pa, da ga napičite tam, kjer vam ne bi bilo treba –  seveda, če bi bili (postkonvencionalno) moralno razsodni.
Toliko za enkrat –  ali pa za trikrat ...  LP Roman

PS: Zato, da se vrnete v identiteto »stare (ali pa mlade) dobre« Sabine Obolnar – urednice One – se pustite malo psihoanalitično inštruirati:

https://www.youtube.com/watch?v=-Geyx8CMNpI
https://www.youtube.com/watch?v=J3b8HzXj7oc
https://www.youtube.com/watch?v=9dAJyAvfM-0
https://www.youtube.com/watch?v=xKjhOtSSAGU

Odpisala pa mi je, naj se preberem, kakor da mojega pisma nisem sam napisal: »Spoštovani, pozivajo in prosijo vas, da kaj napišete proti meni, preberite se.«

Jaz pa – v rahlem objemu nevednosti: »Zdaj ne razumem, kaj ste mi napisali. Dobronamerno sem vam tole napisal, samo vam (ne blatim vas pa v javnosti, za kar me prosijo), ker ste bili nekoč dobri in imeli le občasne minimalne in nepomembne zdrse. Tale sedanji pa ni majhen. Jaz sem levičar in spoštujem delo Civilne iniciative in Primca in celo Cerkve. Zato, ker je v hierarhiji moralnih vrednot otrok (in njegova družina) na prvem mestu. Moja politična opredelitev in eksistenca pa precej zadaj.
In nimam vas za (pro)feministično revijo – in ne pustite, da to postane.

PS: Sem pa dislektik in delam pravopisne napake, svojih načeloma ne najdem. Lahko da sem kakšno nezavedno napako vtkal v tekst, a zdi se mi, da ste moj point, mojo kritiko razumeli.

Obolnarjeva pa mi je – s pozicije moči in oblasti – očitala, da si jemljem pravico, ki je nimam in potem me še vljudno prosi, da ji ne pošiljam več mailov.

Jaz sem bil ves vljuden, Ona/Obolnarjeva mi je pa s poziciji moči in oblasti dvignila pokrov:

»Ali sedaj vi mislite, da ste poslani od Boga, da se sadistično izživlajte nad tistimi, ki naj bi brali vašo revijo?! Od kej vam ideja, da jaz nimam pravice, vi jo pa imate in se izživljate nad nemočnimi bralci (in mano) s svojimi spodletelimi uvodniki?! Jaz vam obziren osebni kritičen in dobronameren mail napišem, vi pa s svojim nevrotičnim mnenjem zasipate slovensko občestvo?! Evo, in to se zgodi, če daš ženski moč in oblast – in pred tem nas svari ravno Boštjan M. Zupančič, če slučajno ne veste ...
Zdaj ste šli pa vi čez rob s tole dikcijo: "Jemljete si pravico, ki je nimate in vas vljudno prosim, da mi ne pošiljate več mailov." Ker ste podlegli klasičnemu ženskemu sadizmu – samo še bič vam manjka in povodec za "sužnja" ... in "50 odtenkov sive" v inverzni obliki napišete ali pa kar zaigrate ... – Idealna Christiana Grey (v inverzni obliki) bi bili. Sedaj vam pa jaz napiše "Ne jemljete si pravico, ki je nimate in vas vljudno prosim, da mi ne pišete v takem tonu, niti takšnih uvodnikov kot ste ga, ko ste napičili Aleša Primca!" In ne vlecite me za jezik, ker nisem tako "ne-bran" in "ne-poslušan".«

In potem je ona – tako me je obvestila – najino korespondenco predala svoji pravni službi.

In to še ni vse, vsej z moje strani ne:

»A dejte ga hecat! Sedaj mi boste pa še grozili?! Malo manjka, da grem še jaz v eter – potem vas bo šele glava pekla. A Vilija Kovačiča ste tudi predali pravni službi?! A kličete na pomoč novodobno inkvizicijo – pravo in zakone?! A boste drugače misleče kar zažgali na grmadi?! Vso razsodno moč ste izgubili in kar grozite mi z zakoni, pa kaznimi, pa z zaporom?! In to samo zato, ker sem vam povedal par poučnih nasvetov za streznitev?! Raje pogoltnite svoj "drek", ki ste ga v kolumni "nasrali" in se umirite! Moč in oblast v obliki javne besede ne boste mogli v nedogled izkoriščati.«

PS: Že dajem tole najino korespondenco v eter! Razen, če boste napisali: "Spoštovani! Se opravičujem, kar sem v naglici napisala – sem pač malo na medijskem udaru po dotični kolumni ... Bom premislila o vsebini, ki ste mi jo posredovali!" V komunikaciji z javnostjo ste hujši, bolj nespretni, kot Katanec.«

In evo, vse to, kar sem napisal Sabini Obolnar, dajem v medijski eter oz. na blog – v upanju, da to prebere čim več ljudi. Z njene strani pač nisem prejel nobenega vljudnostnega opravičila. Takole se pa gospodarji – bolje rečeno gospodarice – medijev pač ne bodo pogovarjali z nami, »obrobneži«. Ali sem jaz obrobnež, ali ne, niti ni pomembno. Vem pa, da se tudi jaz, ne samo Aleš Primc (in Metka Zevnik in še mnogi) iskreno in častno borim za pravice otrok in njihovih staršev (tudi dedkov in babic) – ne borim se pa za varne hiše, ker vem kakšne ženske te verne hiše vodijo oz. upravljajo. Razmišljam pa, kako bi ustanovil »Društvo za prebutanje nasilnih moških« (tistih, ki se fizično znašajo nad svojimi ženami in otroci). In v čast si štejem, da sem pomagal sesuti prvi Družinski zakonik leta 2012, sesuvam pa tudi novelo ZZZDR, kolikor slovenski mediji to dopustijo. DELO (in njegova ONA(+)) zagotovo ne – niti Dnevnik, niti Večer. In takšno medijsko enoumje ostro kritiziram, v isti sapi pa dodajam, da sem levičar.

Sabino Obolnar pa pozivam, naj se opraviči slovenskim bralcem in Alešu Primcu, ter da naj se odreče možnosti pisanja kolumn – ker ji zadnje čase preveč spodrsava.

Mogoče se bom na "drugačnem" predavanju o v kamniški knjižnici (v petek, 16. oktobra) dotaknil tudi te teme. Predavanje bo imelo naslov Seks, Freud in jaz. V soboto 17, oktobra pa gostujem na Koroškem (Ravne na K.) - tokrat z Monico Bikinsky (Lepotica in psihoanalitična zver).

Gledališki oder je zame domala edini način in možnost , kjer lahko svojo kritično (in psihoanalitično) misel širim na "simpatičen" način.