ŠE ZADNJI DEL MOJE KANDIDATURE ZA VARUHA PRAVIC GLEDALECEV IN POSLUŠALCEV:

Dela in naloge Varuha niso takšne, da bi se dalo kakšno »toplo vodo« na novo odkrivat. Vem pa, da bi se inštitucija »Varuha« pod mojo taktirko lahko malo bolj politično nevtralno obnašala. Za razliko od Lada Ambrožiča bi – zato, da bi uveljavil pluralnost mnenje in interesov – vpeljal pomembno (sistemsko oz. paradigmatsko) NOVOST.
V skladu s 15. členom Pravilnika bi si kot Varuh (v prvi fazi) izboriti prostor na MMCju, kjer bi snemali video-pritožbe (vključno z Varuhovimi izjavami »za javnost«), v katerih bi nek novinar/ka »pripravni-k/ca« skušal/a »ujeti« jezo nezadovoljnih gledalcev/poslušalcev – tistih, ki bi upali v medijski eter. Takšne »kritične« oz. reflektivni intervjuji z nezadovoljneži bi predvidoma – na dolgi rok – znižale kritikarskost. Mnogi »apriorni kritikarji« bi na poziv, da pridejo svoje nezadovoljstvo predstavit v medijski eter, pred (MMC) kamero in mikrofon »splašilo« vsaj polovico »kroničnih nergačev«, ki imajo po mojih predvidevanjih pogosto psihične motnje (s paranoidno valenco) … Npr.: evidentno pristranske oddaje ala Studio City, Panoptikum, pa morda tudi Pričevalci bi bili mogoče v teh »naknadnih« video-intervjujskih refleksijah (na MMC) kritizirati oz. podati drugo mnenje. Tako kot sta se (10. marca 2014) pogovarjala Ladislav Troha in Ksenja Horvat Petrovčič (pogovor je dostopen na YouTube), je mogoče »strniti« v zgledno »refleksivno« oddajo – sprva na MMC, sčasoma pa morda (1 x mesečno) tudi na RTV – četudi zgolj na 3. programu. V teh »refleksijah« bi se bil – v rubriki »izjava za javnost« – pripravljen izpostavil tudi sam – s temeljnim mnenjem, da je naloga nacionalnega medija, da posreduje objektivne informacija in takšna in drugačna – včasih tudi medsebojno nasprotujoča si – mnenja.
Varuh potrebuje neko »administrativno« delavko, »pomočnico« (v kolikor je do sedaj nima), ki bi Varuhu pomagala, ga razbremenjevala in dojemala logiko njegovega dela ter mu pomagala speljati projekte, ki bi si jih zamislil (tudi tiste, ki so povezani na snemanje »refleksivnih« oddaj za MMC in/ali/oz. za 3. program ter radio)
Vse, kar ima Varuh že sedaj, bi se pod eventualno mojo taktirko ohranilo. S tem, da bi bilo mogoče na spletu prebrati tudi odgovore Varuha (oz. korespondence – in to bi bila NOVOST) – in pisne odgovore naj bi varuh posredoval vsakemu gledalcu/poslušalcu, ki bi se pisno pritoževal, in upoštevale bi se samo pisne pritožbe (telefonske torej ne – NOVOST) – ker: danes je internet tako razširjen in je takšno logistiko z lahkoto speljati. NOVOST naj bi bila tudi ta, da bi se odgovori gledalcem/poslušalcem posredovali v 7 dneh in ne v 21 dneh. Register pohval bi bil na spletu prisoten, vendar ločeno od registra pritožb (in odgovorov/korespondenc na pritožbe – in to bi bila NOVOST).
Kot zanimivost in NOVOST, ki bi mnoge gledalce zanimala, bi objavil moj/Varuhov pogled na sporno Tarčo (Splav – svobodne v odločanju). Moj pogled na to Tarčo je transparenten in eklatanten dokaz, kako jaz gledam na pluralizem mnenje in pogledov na nacionalne medije insporen teme. Da sem jaz ZA splav, torej »za pravice žensk« (do svobodnega odločanja o splavu), se točno ve, in je dokumentirano v nekaterih mojih javno objavljenih zapisih. Se pa zavzemam za to, da ljudje, ki so PROTI splavu, to na svoj »argumentiran« način (iz)povedo tudi na polemični oddaji, kakršna je bila sporna Tarča, na nacionalni RTV. Takšno moje stališče je v skladu tudi s »programskimi standardi«, v katerih se govori tudi o »načelih demokratičnih« in o »ustavnih pravicah svobodnega izražanja« (39. člen Ustave) … V »programskih standardih« tudi piše, da  »se v programih zagotavlja raznolikost mnenj in stališč, spoštuje različnost, politična in verska prepričanja ljudi in prispeva k strpnosti, posreduje vrednote, ki pomagajo – ob spoštovanju razlik – ustvarjati soglasje o temeljnih vprašanjih slovenske družbe s poudarjanjem solidarnosti med ljudmi …« Ko se je sporno Tarčo kritiziralo, se vseh teh načel ni upoštevalo. Včasih je treba reči bobu bob, in jaz to znam in zmorem – imam pogum. Ker: »Ustvarjalci radijskih in televizijskih programov RTV Slovenija so pri svojem delu neodvisni in avtonomni ter zavezani k profesionalnosti, zlasti tako, da: »zadovoljujejo splošne interese vseh družbenih slojev in skupin,« torej tudi tistih, ki so PROTI splavu. V svojem jasno izraženem mnenju bi z lahkoto legitimno oporekala tudi kakšnemu eminentnemu profesorju s FDV – npr. Marko Milosavljević, ki je v zvezi s sporno Tarčo govoril o kršenju ustavnih pravic in se spraševal »ali bomo v naslednji Tarči problematizirali še žensko volilno pravico«. In oporekal in zgražale se je nad njim tudi Mojca Pašek Šetinc, s katero se osebno popolnoma strinjam: »… ali meni, da so za nacionalno televizijo določene teme v naprej prepovedane, ali pa meni, da so dopustne, če so obravnavane tako kot on meni, da morajo biti obravnavane.« Ker: po tej logiki so bile kršene ustavne pravice družinam – kot življenjskim skupnostim očetov in mame ter njihovih otrok – ko se je na RTV razpravljalo, da je družina lahko tudi enostarševska ali istospolna.
Vsakemu od urednikov radijskih in televizijskih oddaj (in ostalim zainteresiranim »sodelavcem«, novinarjem in voditeljem/moderatorjem oddaj ter seveda članom Programskega sveta in drugih organov RTV) bi ob nastopu funkcije/mandata predstavil svoj/Varuhov pogled na funkcijo, ki jo bom opravljal. Moj pogled na funkcijo Varuha je najbolj transparenten prav v tej moji kandidaturi, in mojo kandidaturo bi javno obelodanil (NOVOST). V tej moji izpostavitvi pa bi poudari, da jim – kot urednikom in ustvarjalcem oddaj – ne nameravam soliti pamet pred vsako oddajo, jim žugati, pač pa jih zgolj obveščati o reakcijah gledalcev in poslušalcev na njihove oddaje.
Glede na to, da veljam za antifeminista bi oblikoval »izjavo za javnost« – da ne rečem za feministke, v kateri bi jih vljudno in prijazno obvestil, da se bom zavzemal, da bom na snovalce oddaj in urednike poslej apeliral, da naj ima njihov medijski feminizem in poglede na družbeni spol (gender) tudi opozicijsko mnenje (NOVOST).
 
Zakaj Roman Vodeb in ne kdo drug?!
Glede na to, da sem na svoji koži nemalokrat občutil cenzuro/»inkvizicijo« – tudi nacionalne RTV – in glede na to da sem bi trikrat s strani Sveta za odziv na sovražni (in diskriminirajoč) govor stigmatiziran, in da sem kot drugače, torej kritično misleč, bil ničkolikokrat pribit na sramotilni steber (tudi uradno s strani feminističnih Rdečih zor), natančno vem, kaj pomeni pluralizem mnenj in interesov in kaj cenzura/»inkvizicija« drugače mislečih. Če mi bo kdo očital, da nima 10 let delovnih izkušen v medijih, vam povem, da imam več kot 10 let izkušenj z mediji. Npr.: gostovanje v radijski Intelekti leta 1999 – takrat skupaj z Janezom Kocijančičem – ki je bil takrat Predsednik programskega sveta RTV – ni bil mačji kašelj (razpravljalo pa se je o ideologiji v športu – in že takrat sem spoznal, kaj so to »pritiski« na drugače misleče). Nekajkrat sem bil gost TV Odmevov, gost Ljerke Bizilj (oddaja Osebno), gost v TV Dobro jutro, Studio City, v radijski Intelekti, Studio ob 17h, Med štirimi stenami, Svetovalni servis … Snemal sem svoje oddaje na lokalni TVT (Modrovanja in Razbito, začenši decembra 2006, še vedno se jih da poslušati na YoTube – če hočete vam dostavim pisno potrdilo o »zaposlenosti« na TV Trbovlje) … Sodeloval sem v javni razpravi pri noveliranju Zakon o medijih, napisal na to temo poseben teks (http://www.publishwall.si/roman.vodeb/post/131724/zakon-o-medijih-in-sovrazni-g
ovor) in posnel radijsko kolumno (radio Europa 05: https://www.youtube.com/watch?v=3XRDVwBgwYY)
Ko sem kritiziral film »V imenu ljubezni« sem uporabil dikcijo: »To je takšno ideološko skropucalo, da bi Marko Fili moral odstopiti. …/…/… Marko Fili, to vam ni v ponos!«, ker sem vedel, da se pri aktualnemu Varuhu Ladu Ambrožiču ne more nič doseči – pa bi moral! Šest delov te moje kritike ideološkega filma je dostopnih na YouTube:
1. del: https://www.youtube.com/watch?v=Ts09QevWA0c,
2. del: https://www.youtube.com/watch?v=7d3LKTorA10,
3. del: https://www.youtube.com/watch?v=4q5rictY3e8,
4. del: https://www.youtube.com/watch?v=Xiok-kVUOBI,
5. del: https://www.youtube.com/watch?v=kIS2VEMTKZI,
6. del: https://www.youtube.com/watch?v=TKuPLxYCixg;
Natančno zaradi te moje kritike (v šestih delih) »vem«, da sem najprimernejši kandidat za Varuha. Ker: zdi se mi, da – kot levičar – zgolj jaz opažam, kje je mogoča opozicija; za moje protikandidate pa tega verjetno ne bi mogel trditi. Če bom za Varuha in naslednika Ambrožiča izbran jaz, se bodo desničarji oddahnili, ker bodo mnenja, da jaz ne bom pristranski. Levičarji pa, ki so inkorporirani v sistem delovanja RTV Slovenija, bodo lahko končno začeli uravnoteženo poročati, ker je to neizbežna politična nujnost. Ne nazadnje: Trumpova Amerika že zaradi njegove žene Melanie (po tihem) ne bo tolerirala takšnega enoumja, ki ga je doslej – še posebej v zadnjih letih – »furala« RTV Slovenija. Moja vloga (kot Varuha) bi lahko bila prelomna – lahko bi delovala kot manifestni vzrok za vzpostavitev uravnoteženega poročanje in oddajanje programov osrednjega nacionalnega medija. Ni skrivnost, da tudi »Bruselj« ve za slovensko medijsko enoumje in za sporno Tarčo in nekaj detajlov – tudi Ambrožičevih – ki so osmešili slovensko novinarstvo in nacionalni medijski prostor. Če mi kdo očita, da moje ime ni ugledno, trdim, da, če ne bi bil tako ugleden in priznan, če ne bi bil tako močan kot psihoanalitični mislec, ne bi bil tolikokrat gost v Studiu City (začenši l. 2000), TV Odmevih, sploh pa ne v radijskih oddajah kot so Intelekta, Studio ob 17h, Med štirimi stenami, Svetovalni servis, Vroči mikrofon … Imel sem na desetine intervjujev za Ono, Delo, Dnevnik, Večer, RTV-MMC (na najbolj delikatne teme – o Josefu Fritzlu, Andreasu Breiviku Tomažu Humarju …) … Če sem bil za Ljerko Bizilj in njeno oddajo Osebno uglajen in strokovno preiznan že januar 2005, potem vendarle nisem tako »naugleden« in nestrokoven … Če me je Kaja Jakopič leta 2007 prosila, če bi kot »ugleden strokovnjak« gostujoče blogal za RTV MMC, potem … – potem mi ne utrujat z dikcijo, da nisem »ugledno ime«. Konec koncev sem imel intervjuje tudi v tujini (na Hrvaškem, v Bosni: HTV, časopis Slobodna Dalmacija, tednik Nacional, Radio Sarajevo … – večinoma na psihoanalitično temo). Bil sem plenarni predavatelj na številnih kongresih, seminarjih, izobraževanjih … Verjamem, da bi mnogi zelo radi dosegli, da moje ime ne bi bilo ugledno. Verjamem tudi, da sem izjemno moteč za mnoge moje nasprotnike/sovražnike. Za mnoge sem res moteč, pravi strah in trepet. Če dvigam prah, grbančim asfalt in pulim granitne kocke, še ne pomeni, da sem neugleden – za vse zagotovo ne. Je pa perverzno se sklicevati na moj »nedokončani« oz. zavrnjeni doktorat – mimogrede: tudi Slavoju Žižku so prvi doktorat zavrnili ... Jaz sem se doktoratu odrekel – zato, da lahko svobodno kritično mislim. In v čast si štejem, da sem svoje znanje lahko razdajal med Slovence v času dveh referendum kampanj. Res je – pomagal sem zavrniti dva družinska zakonika, in ti štejem v čast. In če je to moj glavni greh, potem … – potem nam kot naciji ni pomoči.

PS: Za tiste, ki vas zanima moja odrska (pohujšljiva) satire - za teden sem v četrtek v Novem mestu, v petek v Idriji, v soboto pa v Logatcu ...