Naloga tistih, ki imamo to danost, da opažamo tisto, kar drugi spregledajo, je, da pišemo, javno govorimo. Pridobil sem status kritičnega misleca ravno zato, ker sem politično neopredeljen; zaušnice talam tistim na levi in tistim na desni. Zato sem osovražen s strani levičarjev in desničarjev. Vendar se ne pustim zmesti. Če že imam to danost, ta talent, to pamet in ne nazadnje tudi znanje, je moja moralna dolžnost, da pišem in javno govorim. Prijateljev nimam – bolj ali manj se vame zaletavajo sovražniki. Ko napišem nek tekst, ki je pisan »na dušo« desničarjev, me kujejo v zvezde. Ko napišem kaj proti njim, me le-ti polivajo z gnojnico. Nič drugače ni z levičarji. V zadnjih letih – po letu 2011, ko sem feministkam in LGBT začel rušiti njihove psihotične poglede na družino – sem se bistveno bolj zameril levičarjem, ki imajo v svoje ideološko jedro vtkane prav feministke (»moškinje«) in LeGeBiTrovce.

Desničarjem pa … ni pomoči; vse dotlej, dokler ne bodo spoštovali partizanov/partizanstva, NOB, Tita, »tekovin revolucije«, »jugoslovanstva«, iskrenih namer (propadlega) socializma (in marksizma), bodo obsojeni na opozicijsko nerganje (kljub temu, da se SDSu na teh volitvah celo obeta relativna zmaga – svoje trdne (desne) koalicije, zaradi svoje politične trme in rigidnosti, ne bodo nikoli sestavili) …

Pred štirim leti sem »zajebal«: pozival sem ljudi, naj volijo Cerarja/SMC, ker (takrat) še ni bil »preverjeno slab«. (http://www.publishwall.si/roman.vodeb/post/106143/zakaj-je-cerarsmc-neizbezna-opcija) Pozneje sem se javno opravičil – in to v Državnem zboru. V svojem mandatu je Cerar svojo hibo – (takšno in drugačno) podleganje ženskam/feminizmu – dokazal. Postal je »preverjeno slab«! To kar si je privoščil z noveliranjem ZZZDR (in ukinjanjem spola), kar je dopustil ministrici Anji Kopač Mrak (tudi v kalvariji »koroških dečkov«), je – zame osebno – politično (in človeško) nagnusno. Ni pa »zajebal«, ko je npr. postavil žico na mejo (za spodobno ograjo pač ni bilo časa). Tudi v kalvariji z II. tirom s Cerarjem ni nič bistvenega narobe.

To, da se mu je zgodil »nepokorni državljan K.« je očitno (karmična) kazen za nekatere druge zdrse, ki jih je Cerar seveda imel – tudi na področju cenzure svobode govora in kritičnega mišljenja. V njegovem mandatu se je dogajala raznorazna cenzura, tudi medijska – ne samo, da se je dogajala, pač pa se je »razpasla«. Toliko cenzure, kot sem bil jaz osebno deležen ravno v času njegovega mandata, se prej ni dogajalo. Ideje svobode govora ni ne širil, niti ne ščitil. Na FF se je zaradi obetajoče se moje predavateljske prisotnosti celo odpovedala konferenca! Že posneti radijski intervjuji niso smeli v eter! (Meni se je to zgodilo na mariborski podružnici radia RTVSLO!) Kaj takega se dogaja v državah s totalitarnim režimom … Če bi se v medijih uveljavilo kritično mišljenje »Rdeče kapice«, »krjavlja« Andreja Šiška na predsedniških volitvah ne bi bilo treba cenzurirati, ker ga bi mi – kritično misleči, politični (psiho)analitiki – »požrli s kostmi vred« in pošteno bi hrustalo. Vendar kritičnega mišljenja t. r. ni – oz. je zreduciran na politično kontaminirane medijske hiše. Levi (na nacionalni RTVSLO, Dnevniku, Večeru, Delu, Mladini … – tudi PopTV/AKanal, PlanetTV in Siol so »levosučni») kritično motrijo in blatijo desne. Desni pa se refleksono in revanšistično izživljajo nad levico na svojih »punktih« (Nova24TV, Demokracija, Reporter, TV3/VV-faktor …)

Tudi »koristnega idiota« (Vilija Kovačiča), kot se je izrazil Crnkovič, bi mi, kritični misleci in »psihostrokovnjaki«, že zdavnaj požrli s kostmi vred – in (spet) bi pošteno hrustalo. To, da je se je v dveh referendumih stran vrglo 6 milijonov evrov, je v resnic kriv Cerar (in ne »pacient K.«), ker ni sistemsko pošlihtal »svoje« države, pa bi jo lahko – za malce več »jajc«, torej odločnosti, ki jo je očitno uporabil v svojem privatnem/ljubezenskem življenju.

Da ne bo pomote – in ta del mojega današnjega pisanja namenjam vsem tistim desnim sadistom, ki ste uživali, ko je »pacient K.« mrcvaril Cerarja in celo mislili, kako ima »dežurni nergač« v svoji (proti)argumentaciji prav. Ko še ni bilo cenzure drugačnega mišljenja oz. ko je bila svoboda govora kolikor toliko dovoljena – oz. »ko/ker Vodeb (takrat) še ni bil nevaren levici« – sem sem za RTVSLO/MMC profiliral »avstrijsko incestuozno pošast« Josefa Fritzla, ksenofobno-nacionalističnega norveškega psihopata Andersa Breivika (tudi pedofila Wolfganga Priklopila sem profiliral – in še koga) … Napisal sem kopico tekstov o psihopatiji, sociopatiji, psihopatokraciji –  celo o (družbeni) koristnosti psihopatov in sociopatov. »Pacient K.« in patroni kalibra »rdečekapični krajavel« so (zaradi simptomov, ki jih tako transperentno spuščajo od sebe) zreli za resno psihiatrično diagnosticiranje – in na to bi morali opozoriti kritični misleci in »psihostrokovnjaki« – ne pa da lomastijo po politiki in se v objemu svete jeze zaganjajo v družbo kot svinja v buče.

http://www.publishwall.si/roman.vodeb/post/299050/koristnost-psihopatov-in-sociopatov-iv-del

http://www.publishwall.si/roman.vodeb/post/300148/koristnost-psihopatov-in-sociopatov-v-del

Ravno zato, ker RTVSLO (ne TV, ne radio) ne znata organizirati polemičnih oddaj z različno (kritično) mislečimi gosti, se ni dostojno profiliralo ne Vilija Kovačiča, niti Andreja Šiška (niti »pojočega majorja« Troho, ne Egidija Kozjeka …). Vsi ti politični ekscesi »vaških posebnežev«, ki imajo določene osebnostne oz. psihične motnje bi se dalo v javni strokovni debati takoj razorožiti, razkrinkati – vendar je treba imeti in pogum in znanje pa še sistem mora to dovoljevati. S tako »šibkim« diskurzom, kot so ga sposobni sproducirati režimski govorci (strokovnjaki, analitiki) in FDVjevski novinarji, je pač kaj takega nemogoče. Vilija Kovačiča bi se moralo dati pod psihološko (psihiatrično, psihoanalitično) lupo, ga diagnosticirati in v trenutku bi se vedelo, da je njegovo apriorno kontriranje simptom njegove osebnosti, njegove mehke (psiho/socio)psihopatije, ne pa posledica njegove strokovnosti. (Doslej se je kot strokovnjak ponujal na kar nekaj različnih področjih.) Nobene kritične avtorefleksije ne premore, vsako subjektivno resnico si zracionalizira sebi v prid; zato bi mu ogledalo morali nastaviti strokovnjaki za duševnost (in družbo). In če bi bili mediji iskreni – ne pa politično preračunljivi (in kronično pristranski) –, bi se to zgodilo že/še pred prvim referendumom. Politični lisjaki – ala Janko Veber in Bojan Požar (in celotna desnica) – so nevrotičnega oz. histronično (latentno) narcističnega Vilija Kovačiča sedaj izkoriščali za svoje politične koristi. To je – po mojem iskrenem prepričanju – še bolj perverzno, kot je »(pristna) žlehtnoba« samega Vilija Kovačiča. Ker »nepokorni državljan Kovačič« sam sebi ne more pogledati v tilnik, v svojo slepo pego, v svoj psihični patos – in v resnici ni (sam) kriv, da ne vidi kako in na kakšen način je nor. Številne racionalizacij in nezavedno pač opravijo svoje. Na Kovačičevo norost bi v resnici morali opozoriti politično nekontaminirani (psiho)analitiki, modreci/misleci in (dobri) novinarji  … In če bi Cerar s svojimi neformalnimi apeli (in vplivi), in »strici iz ozadja« normaliziral RTVSLO in dnevno časopisje (Delo, Dnevnik, Večer), bi bil Vili Kovačič (in še kdo) že zdavnaj razkrinkan in posledično osmešen in osramočeno in – v prisporodi rečeno – »poslan na tablete/terapijo«. Tako pa …

Čaka naš politična burleska: VOLITVE! S tako slabo levico bo verjetno zmagala SDS, ampak ne bo sestavila trdne (desne) koalicije … In … čakajo nas (še ene) predčasne volitve. (To si upam že sedaj napovedati.)