Letos, te dni, mineva 50 let od znamenitih ŠTUDETSKIH NEMIROV, ki so se dogajali povsod po svetu, tudi v Sloveniji (in Jugoslaviji). »Leto 1968« se še dandanes kuje v zvezde … Protagonisti so seveda t. i. levi intelektualci, ki so danes stari že krepko čez šestdeset let; leta 1968 pa so bili ravno dovolj najstniško razposajeni, mlečnezobi in smrkavi (in »polni sperme«), da so takrat odločno brcali v temo (in rezali meglo) – v tej temi pa je, resnici na ljubo, slučajno nekaj tudi bilo.
Desna intelektualna elita se še dandanes – potem, ko se je jasno izkazalo (tudi na nivoju svetovne politike), da je socializem propadel in da je imel tudi marksizem (kot ideologija) hude zdrse – ne zna soočiti z »letom 1968« in takratnimi študentskimi nemiri (demonstracijami).
Zato, ker se mora – v objemu svobode govora – kritična misel (in teorija in »drugo mnenje«) širiti, je moja moralna in intelektualna dolžnost, da spregovorim in povem, da je mogoče na »leto 1968« gledati tudi drugače, kot je to pri nas »sistemsko zapovedano«, t. r. uzakonjeno v izobraževalnem sistemu.
V teh dneh se je predvsem na nacionalnih medijih odvijalo takšno enoumje, da … Greh bi bil molčati, ko je vendarle treba (kritično) spregovoriti. Jezi me, da se o »letu 1968« enoumno – brez opozicijske kritike – širokoustijo levi intelektualci, ki jih sicer resno spoštujem (v mislih imam predvsem Mladena Dolarja). http://www.rtvslo.si/1968/1968/mladen-dolar-o-letu-1968-politicni-boj-ni-nikoli-boj-za-identiteto-ampak-boj-za-univerzalno-emancipacijo/453868
Medijski eter je bil v teh dneh zasut z enoumnimi pogledi »leto 1968« in študentsko gibanje izpred petdesetih let. http://www.rtvslo.si/1968/dokumentacija-casa/podkast-na-rusevinah-upora-in-revolucije/455084
https://www.rtvslo.si/1968/spomini/1968-kako-razumeti-studentska-gibanja/449522
Na to temo so se v preteklosti pisale diplomske naloge: http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/molan-maja.pdf
Pred osmimi leti (maja 2010) se je pri nas zgodilo znamenito »kockanje« parlamenta, ki so ga uprizorili predvsem dijaki in študentje (podpihnjeni z nekaterimi »naščuvanci«) – skratka mladci, da ne rečem vandali. Mnogi so v takratnih izgredih videli »leto 1968«. Že takrat sem rekel, da nikakor ne gre za neko plemenito dejanje, niti ne za (preprosto) refleksijo nezadovoljstva, pač je gre za specifično ekspresijo določenih nezavednih procesov, ki imajo v resnici čisto drugo obeležje, kot bi mislili laiki ali celo klasični družboslovci. Maja 2010 sem v tej zvezi zapisal: »Mladcem dejansko 'sperma šprica iz ušes' – in če malce 'divje-nedeljsko' špekuliram(o): leteče kocke (in jajca!) so simbolni zastopniki tiste zadrževana sperme, ki bi jo lahko ti isti mladici pokurili na bolj »simpatičen« način. No tudi teza, da so se študentje skozi izvržene projektile (kocke, jajca) simbolno »poscali« na parlament, vzdrži. …/…/… penetracija v hram državnosti – bolje rečeno v simbolno mamo (parlament) – prodirajo njihovi sinovi, mali Ojdipi (s svojimi mini falosi: granitnimi kockami, jajci), in to v upanju, da iz ojdipalne matere preženejo očetov(e) penis(e) (beri: politike), ki ga/jih je oče pustil v materi, ko jim jo je celo otroštvo (koitusno) kradel, in z njo počel številne 'prepovedane' stvari. .../.…/… Upor proti simbolnemu zastopniku oblasti, torej Vladi (politikom) oziroma Državi – pred parlamentom so bili kastracijsko pretečim študentom priročni pač zgolj kastratibilni policisti – se je definitivno zgodil. V teoriji bi lahko rekli, da gre za upor proti infantilnemu ojdipskemu očetu. Takšna protestna paradigme je sicer dobro znana – celo klasična – in z njo v osnovi ni nič narobe. Tako pač funkcionira človeška družba.«
Dodal pa sem še tole psihoanalitično repliko: »Za ves psihični in predvsem socialni patos podivjane mladine – in tudi za ekscesno odraslost – so v resnici krivi starši. Ukrepi, ki bi najbolj dolgoročno zalegli, in ki bi doleteli starše te podivjane mladine, bi lahko šli v smer javnega razgaljanja ozadja te in tovrstne agresije. Vprašati se je smiselno, kaj se je tej mladini dogajalo celo otroštvo, da so se sedaj končno znesli nad pročeljem parlamenta. No, tudi čredni gon in sugestibilnost množice vselej opravita svoje. Država pa vsekakor ne more biti 'dežurno' kriva za vse – za slabo vzgojo v primarnih (kolabiranih) družinah najbrž ne. …/…/… Zadnji študentski ekscesi pred parlamentom ne izkazujejo samo krizo vlade, pač pa tudi – če že ne predvsem – krizo družine. …/…/… Če so ljudje tako (za)frustrirani, da je (za)frustrirana že, oziroma še, mladina, potem je v tej državi in v tem 'divjem' sistemu nekaj hudo narobe. …/…/… Mladi demonstranti so (bili) butasti – s svojo pametjo 'nimajo za kruh'. Če bi demonstrirali Semoličevi sindikalisti ali brezposelni moški, bi lila kri v potokih. V tem primeru bi z njimi stala cela Slovenija. In absurdno bi bilo, da bi te odrasle in (načeloma) moralno odgovorne ljudi strpali v zapore ali jih kako drugače (po svoje legitimno) kaznovali – in takrat bi se zgodila 'Oktobrska revolucija'.«
In tudi dispozitiv pisanja pred 8 leti je imel svoj point: »- V NOB noben narodni heroj ni uprizarjal svojega junaštva zato, ker bi se mu šlo za osvoboditev naroda izpod spon okupatorstva, pač pa zato, ker je imel v svojem nezavednem, v potlačitvah dovolj frustracije, patosa, (infantilne) jeze…
- Noben politik ni v politiki zato, ker bi rad pomagal narodu, pač pa zato, ker kot narcistično zmoten rabi moč, oblast in javno priznanje (aplavz pozornost). Vse to, kar si nezavedno želi, v politiki dobi – spotoma in mimogrede pa še sprejema določene mimobežne (beri: slabe) zakone.
- 'Kako biti materi želja – in hkrati fascinirati očeta?' je temeljna človekova (moška) nezavedna fantazma, ki poganja svet – tudi študentske demonstracije.
- Študenti so brcali v temo/meglo, in slučajno je v tej temi/megli tudi nekaj bilo.
- Za razumevanje študentskih demonstracij oz. izgredov moramo vedeti, da v resnici ni problematično malo delo, pač pa frustracija teh mladcev, ki so na dežurnega krivca (parlament) zlivali jezo. Saj je prav, da jih je Vlada dobila 'po pički' (v konkretnem primeru sicer malce po nedolžnem – 'po pički' jih bi morala dobiti zaradi drugih kontekstov) – 'po pički' jih bi morali dobiti starši teh otrok, kajti oni so v osnovi odgovorni, da so ti mladci potlačili toliko infantilne jeze. Izgredniki so v resnici premalo ljubljeni, zato je pročelje parlamenta kasiralo njihov bes. Itd. Itd. Itd.« Tole je ta zapis – blogarska verzija: http://www.rtvslo.si/blog/roman-vodeb/studentske-demonstracije/43302
May 21, 2018
