3. januarja mi je novinar Mladine Luka Volk poslal naslednji E-mail apel: "Spoštovani, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je v intervjuju za Siol.net omenila, da jo je v oddaji Faktor "nekdo, ki se ima za psihoanalitika, analiziral in predstavil izključno kot spolni objekt", ob čemer je najverjetneje mislila na vas. Kot je povedala v nadaljevanju, je zato proti vam podala prijavo na policijo, namerava pa jo podati tudi na Akos, saj je vaše izrekanje razumela kot sovražni govor.​ Kako komentirate odziv predsednice državnega zbora in kako dejstvo, da vas je prijavila na policijo? Odgovor bi lepo prosil še danes."

Urgentno sem mu poslal tale obsežen odgovor:  ""Faktorjev, ki so tematizirali tudi Urško Klakočar Zupančič sem posnel kar nekaj. Zdi se mi, da je njene nejevolja dosegla kulminacijo v Faktorju št. 818, ki je moj 79. Faktor. Kot udaren kritični mislec sem pogosto sam v oddaji, saj lahko le v solo izvedbi izkristaliziram svojo kritično misel, ki ima domala vselej psihoanalitično valenco. Psihoanaliza je v osnovi predvsem miselni koncept, pred katerim smo vsi goli in bosi. Takole se je glasil moj nedavni twitt: »Psihoanaliza je miselni koncept, pred katerim s(m)o vsi goli in bosi - razen Urške, ki je nad Bogom.« Sem pa twittnil tudi tole: »Sprašujem se, le kaj bi SLO brez mene (in moje psihoanalize), brez kritične in brezobzirne ostrine?! Kdo bi vsem tem ego-maničnim politikom nastavljal ogledalo?! Le kaj imam jaz od tega?! Mi je pa toplo pri srcu, ker vem, da sem nujen in družbeno koristen.«  MSM, ki so predvsem levi, morajo biti v teh časih kritični tudi do svojih, torej do te koalicije, do Gibanja Svoboda in tudi do vseh treh oz. štirih predsednikov (dveh moških – Vlade in DS - in dveh žensk) – torej tudi do Urške Klakočar Zupančič. Državi se brez kritične misli slabo piše. Moj moralna dolžnost je, da kritično mislim – ne morem se izneveriti narodu, ki od mene pričakuje, da kaj kritičnega in pametnega povem tudi na račun te Vlade. Glede na to, da je psihoanaliza t. r. »veda o seksualnosti«, da ne rečem »veda o ženski želji«, ki je vselej seksualna in predvsem nezavedna, moram kritično spregovoriti – po načelu, »kdo drug, če ne jaz?!«. Tudi Žižek ne bi smel biti tiho! No, vsaj Vesna Vuk Godina je spregovorila kritično o tej vladi (v ONA-PLUS) … Koliko moja kritična misel moti Gibanje Svoboda, Roberta Goloba in Urško Klakočar Zupančič, v resnici zame ne bi smelo biti pomembno. Ravno Urška Klakočar Zupančič bi se morala zamisliti nad vsem, kar si misli o sebi in kritiko končno jemati resno – ker je kritika v resnici dobronamerna in nikakor žaljiva. Po drugi strani bi kot pravnica lahko vedela, da ima svoboda govora neko etično logiko in pravno podporo, tako v naši Ustavi (39. člen), kot na ravni EU, kjer v »Listini EU o temeljnih pravicah«  –  npr. v 11. členu (o »svobodi izražanja in obveščanja") piše: 1. Vsakdo ima pravico do svobodnega izražanja. Ta pravica vključuje svobodo mnenja ter sprejemanja in širjenja vesti ali idej brez vmešavanja javnih organov in ne glede na državne meje. 2. Spoštujeta se svoboda in pluralnost medijev. V 10. členu »Konvencije o varstvu človekovih pravic piše« (»Svoboda izražanja«): »1. Vsakdo ima pravico do svobode izražanja. Ta pravica obsega svobodo mišljenja ter sprejemanja in sporočanja obvestil in idej brez vmešavanja javne oblasti in ne glede na meje. Ta člen ne preprečuje državam, da zahtevajo dovoljenje za delo radijskih, televizijskih in kinematografskih podjetij.«  Ona pa se kot predstavnica oblasti, torej kot predsednica Državnega zbora vmešava v svobodo nekega kritičnega misleca zgolj zato, ker jo njegova (moja) legitimna kritična in teoretsko konsistentna misel moti?! V zadnjih 20 letih sem se dejansko – ravno preko psihoanalize – uveljavil kot kritični mislec, ki gre sicer mnogim ljudem na živce. Ampak časi zažiganja na grmadi so mimo – in to bi dotična političarka, ki je še avtorica knjige »Gretin greh«, morala še najbolj vedeti. Njeno »zažiganje na grmadi« ima sedaj drugo formo, kar je paradoksalno ravno zaradi njene »Grete«. Predsednica državnega zbora, ki nima nikakršne avtorefleksije - očitno pa niti kompetentnih svetovalcev, ki bi ji svetovali, kaj sme in kaj ne (in ravno o tem sem govoril v Faktorju) – se v objemu neke revanšistično-sadistične jeze sedaj spravlja name (s Policijo) in na Faktor (AKOS). Sam menim, da sem v Faktorju skozi teorijo razložil par stvari tako konsistentno, in da se ne bi smela zateči na Policijo in AKOS – nekdo ji bi moral svetovati, povedati v poduk, da se bo osmešila in da s tem svojim trmarjenjem škodi Vladi, koaliciji in Gibanju Svoboda. Sodelavci oz. njeni politični kolegi (poslanic) ji v resnici niso servirali moj Faktor zato, da bi znorela in se znesla nad mano, pač pa zato, da bi se končno streznila in normalizirala – ker ženska nima nikakršne avtorefleksije in avtocenzure, nobene kritike ne jemlje resno. Sama »si je nadela zanko okrog vratu« in sedaj »opleta z glavo« tako suvereno, da se bo, čisto sama, »politično obesila«. Tej samovšečni političarki mora nekdo od njenih prišepniti – v smislu: »Vodeb v resnici ni povedal nič takega, ker, kar ne bi teoretsko držalo oz. kar ne bi bilo legitimno!«  Nekdo ji pač more razložiti logiko nezavednega, ki je, po psihoanalitični doktrini, vselej seksualna – in njeni simptomi, po logiki simbolnega, nakazujejo njeno latentno seksualnost. Nekdo ji bi moral razložiti bistvo in logiko ter vsebino poslovnega bontona – vsaj v kontekstu oblačenja, če že ne tudi »poplesavanja« na raznih promenadah, npr. po redeči preprogi pred častnim vojaškim vodom, četo. Nek svetovalec bi ji moral tudi namigniti, da, če je ona užaljena, ko sliši nekaj neljubega o sebi, ne sme kar znoreti in kar hiteti na Policijo, na AKOS. Namesto svetovalcev sem ji vse te neljube resnice simpatično posredoval jaz, pač skozi oddajo Faktor. V vsej tej kalvariji pa je grozljivo to, da bi ona rada z represivnimi in/oz. pravnimi sredstvi utišala drugače misleče - tiste, ki so do nje in njenega Gibanja Svoboda, kritični. To tendenco ima tudi »njen« Robert Golob – in to ni dobro za državo, za narod in samo demokracijo. Ta njena drža je totalitaristična! Zatiranja drugače, torej kritično mislečih, absolutno politično nesprejemljivo in anahronistično za sedanji družbeno-politični trenutek. Če sedaj vsa ta zbegana leva scena ne premore intelektualcev »z jajci«, ki bi Gibanju Svoboda nakazali slepe pege – ki so postali že madeži – in na ta način obvarovalo obe vodilni politični figuri pred kolerično zaletavostjo, potem se moramo izpostaviti drugi, kritični misleci, mediji, novinarji.

PS: Kako bo reagiral Policija (in AKOS) me niti ne zanima. Doslej se mi še nihče ni oglasil."""

Potem sem dodal še tole: "Če me boste lahko v celoti citirali, bom "presrečen". Če ne - če sem bil v izpovedi predolg - pa povzamite vsaj bistvo. Moj point je, da sem UKZ vselej in samo "opozoril", kako nekontrolirana ji seksualni simboli silijo v "eter". Nikoli je nisem neposredno žali, pač pa zgolj profiliral skozi psihoanlaitično analizo simptomov, po logiki simbola. To kar jaz delam - kot kritični mislec -, bi lahko delali, morali bi delati, MSM oz. novinarji, z Mladino na čelu. Sedaj ste ravno Vi, Mladina, tisti, ki lahko UKZ posredno streznijo tako, da objavite cel moj intervju. V dobro države, naroda, koalicije, Gibanja Svoboda."

OPOMBA (dopisana 22.1.2023): Policisti so se mi oglasili na dom v nedeljo, 22.1.2023, kjer sem ji vročil že napisano izjavo. Po izmenjavi moje "izjave" in policijskega zapisnika, sem doma ugotovil, da gre morda za nesporazum ali pa za napako v zapisniku. Namreč: v zapisniku je naveden datum 20. oktober 2022. Ali je to tiskarski škrat policista, ki je pisal zapisnik, ali pa vrla Urška misli na nek drug moj (domnevni) "verbalni delikt".

Video-link na YouTube: