Zakon o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti (pripombe)
Današnja psihiatrija je v totalni konceptualni zablodi. Številne psihiatre, tudi »priznane«, bi bilo treba t.r., karikirano rečeno, kriminalizirati, ker so s svojimi »farmacevtskim«, torej medikamentoznim pristopom dobesedno ... ... ...
Roman Vodeb
Trbovlje, Vreskovo 6 Trbovlje, 31. 8. 2024
GSM - 041 576 526
E-mail: roman.vodeb@guest.arnes.si
Republika Slovenija
Gov.si
Ministrstvo za zdravje
Zadeva: Zakon o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti (pripombe)
Ker se doslej nihče ni uradno obrnil name v smislu »sodelovanja«, se na prošnje in želje sam angažiram in to na zadnji dan. T.r. osovražen sem z strani obeh polov psiho-stroke, kljub temu, da sem bistveno bolj kompetenten, da govorim o tej temi od večine aktivnih akterjev, ki sodelujejo in javni razpravi in so celo uradno vključeni v določene »organe«. Dobro je vedeti, da sem »še pravi čas« posnel nekaj videov na to temo, kjer sem povedal, v čem je problem »Zakon o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti« – npr. tule: https://www.youtube.com/watch?v=mIc_eoaspAg in
Če se povzamem: današnja psihiatrija – še posebej slovenska – je v totalni konceptualni zablodi. Številne psihiatre, tudi »priznane«, bi bilo treba t.r., karikirano rečeno, kriminalizirati, ker so s svojimi »farmacevtskim«, torej medikamentoznim pristopom dobesedno uničili številna življenja. Mnoge družine medikamentozno zdravljenih pacientov so – zaradi stranskih učinkov tablet – (posledično) razpadle, zato, ker so mnogi psihiatri (in celo družinski zdravniki) vehementno in brez tehtnega premisleka predpisovali »zdravila«, torej tablete, ki absolutno nič ne zdravijo, pač pa blažijo simptome, in imajo številne nezaželene, torej negativne, torej nedopustne stranske učinke (npr. upad libida, pridobivanje na telesni teži ...). Za toliko življenjskih kalvarij, kot jih je zagrešila slovenska psihiatrija, bi si zaslužila preprosto ukinitev Oddelka za psihiatrijo na Medicinski fakulteti – oz. popolno rekonceptualizacijo psihiatrije, v kateri ne bi dominiralo medikamentozno »zdravljenje«, pač pa »zdravljenje z besedo«, t.i. »talking cure«.
Če skrčim svoj »predlog« naj rečem, da psihiatri ne smejo biti več nedotakljivi »bogovi v belem«, pač pa kvečjemu »desna roka« psihoterapevtom, torej njihovi pomočniki. Status psihoterapevta po drugi strani tudi ne more imeti kar vsak mladi diplomant katerekoli od fakultete (v Sloveniji so znane 4 fakultete, ki se ukvarjajo s psihoterapevtiko – seveda, če odštejemo FF s kliničnimi psihologi, MF s psihiatri in FSD socialnimi delavci). Kompetenten psihoterapevt je lahko človek, ki je starejši kot 40 let. Današnji mladi diplomanti so t.r. »ranjenci«, ki so sebe šli študirat in imajo t.r. (karikirano rečeno) »diagnozo pacienta«. In potem ti mladi psihoterapevti dobijo licenco oz. certifikat, s katerim lahko terapirajo, v resnici pa so popolnoma neizkušeni in nepripravljeni, da solijo pamet ljudem, ki so stari toliko kot njihovi starši. Nič drugače ni z mladimi psihiatri, ki, banalno rečeno, »ne vedo nič«, in samo predpisujejo tablete. Ta zakon pa ustoličuje tudi takšne psihiatre, ki suvereno diagnosticirajo ljudi po slovitem DSM-5 (ali pa MKB). Po mojem videnju bi šlo pri novem psihoterapevtskem zakonu za nepredstavljivo spodletel zakon, ki bo še naprej nepremišljeno suportiral zgolj psihiatrijo, in zlo, ki ga psihiatrija nosi v sebi, namesto da bi se k pacientom naprej pristopilo s pogovorom. Psihiatri absolutno niso kompetentni, niti šolani tako, da bi »pomagali z besedo«, pa to v resnici, v svojih ordinacija, počno. Medicinska fakulteta s svojim profesorskim kadrom ni usposobljena in ni kompetentna, da svoje študente uči, kako se da ljudem pomagati »z besedo«. Dobri psihiatri so tisti, ki se znajo pogovarjati, ker so skozi izkušnje dobili nek človeški občutek. Pogovarjanja se naučijo t.r. naknadno, v svoji klinični praksi, ne pa v procesu izobraževanja na MF. Na svoji matični fakulteti se naučijo, kako se, na farmacevtsko pobudo, s »kemijo« učinkuje na transmitersko strukturo (npr. na prenašalce serotonina), ki se dogaja v možganskih sinapsah. Vendar: na transmitersko strukturo mora v resnici učinkovati pogovor – predrugačiti se mora logika misli (míslenja oz. mišljenja), ne pa oralno zaužita, in preko krvi delujoča, »kemija«. Torej: kompetentni in ustrezno usposobljeni psihoterapevti morajo imeti primat v paradigmi pristopanja k pacientom/klientom, ki imajo psihične problem, ne pa psihiatri! Res je, da bi se morali psihoterapevti tudi doizobraziti, da znajo oceniti, kdaj pogovor ne pomaga oz. kdaj so tableti neizbežni posrednik pri doseganju dostojne mentalne trdnosti. Vrstni red v pristopu k »bolnikom«, mora biti: najprej psihoterapevt, (šele) nato – če je to sploh potrebno – psihiater. Res je, psihiatrija je trenutno edina, ki lahko vsaj približno sanira določena akutna stanja psihoze, določene afektivne motnje (npr. maničnih obdobij v bipolarni motnji), težje oblike depresije, obsesivne kompulzije in še kaj. Ampak v verigi pomoči, mora biti psihoterapevt prvi, pred psihiatrom. In šele kompatibilna naveza psihoterapevt-psihiater je »zmagovalna kombinacija«, ki obeta dostojno pomoč pomoči potrebnim »pacientom« … Itd. Itd. Itd.
In končno: Spisati bi se moral – SE MORA – popolnoma nov in konceptualno popolnoma drugačen »Zakon o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti«. Aktualen predlog je treba umakniti! Nove osnutke morajo pisati popolnoma drugi ljudje, drug tip strokovnjakov. Čustveno oz. psihično oz. osebnostno nezrelih in nekompetentnih »strokovnjakov« se ne smejo spustiti niti blizu. Enoumnih psihiatrov, ki bi radi ohranili monopol psihiatriji, se seveda tudi ne sme pripustiti blizu – no, kvečjemu tiste psihiatre, ki so že doslej k svojim pacientom pristopali »z besedo«, s pogovarjanjem, ne pa z nepremišljenim predpisovanjem tablet. Ampak, boj za denar ima svoja pravila, svojo logiko – politika (leva in desna) pa tudi; tukaj pa so še farmacevtski lobiji. In … Koga v resnici sploh brigajo pomoči potrebni pacienti?!
PS: Tole pa je še video na to temo:
Lep pozdrav, mag. mag. Roman Vodeb
Sep 01, 2024