Prva dva dela moje metapsihonogometologije, ki sem ju v času »braziljade« spisal za nogometno stroko, ljubitelje nogometa in tudi nogometaše, bi lahko kronal še z nekaj podobnimi nadaljevanji. Kako mora trener/selektor vplivati/učinkovati na míslenje misli (svojih) varovancev/nogometašev/igralcev,

Nisem naklonjen parlamentarni demokraciji, kjer imajo vse ovce – torej volivci – po en glas. Pa vendarle: če jo imamo, nam ne preostane nič drugega, kot da jo upoštevamo. Torej, da gremo na volitve, ker nam voda (od apatije in ciničnosti) že pošteno teče v grlo. In ne preostane nam drugega, da gre

Nerad navijam za politične kandidate oz. stranke. Doslej sem pogosto »stran vrgel« glas za tiste, ki potem niso prišli v parlament. Tokrat sem volil, prej pa celo malce (pristransko) navijal za Cerarja/SMC, ker sem ga videl - in to podkrepil s (psihoanalitično) teorijo - kot edino pravo alternativ

Lahko bi se strinjali, da so v paradigmi parlamentarne demokracije prav politične stranke temeljno orodje oz. tehnologija upravljanja z narodom/maso/ovcami. Ampak ravno v političnih strankah se – vsaj do sedaj je bilo (pri nas) tako – gomilili predvsem ljudje, ki so ujeti v narcistično (osebnostno

Vsi skupaj vstopamo v čase, ko skušamo pozicionirati Cerarja – bodisi na levo, bodisi na desno, ker: da bi bil na sredini, je (domala, za Slovence) nemogoče. Da bi razumeli levost in desnost, bom poskušal osvetliti nekatere psihične – raje bom rekel psihoanalitične – dispozicije za umeščanje v/na

Medtem ko bi za sodobnega skopuha lahko rekli, da (tisti) potrošnik, ki kupuje na razprodajah (in prihrani kakšen evro), bi v političnem/politološkem smislu lahko rekli, da je skopuh konzervativni (srednjeevropski) desničar (v Angliji konzervativec, v Ameriki pa republikanec), v Sloveniji pa tudi

V II. delu mojega postvolitvenega psihoanalitičnega diskurza (Analnost, konzervativnost, desnost). Sem banalizirano/karikirano zaključil, da analni oz. »predkonzervativni« kontekst lahko legitimno rečemo, da je »mali sralec« šparal svoje (prvo) darilo (svetu, torej mamici) prav za mamico – le-te p