Mislim, da smo bili še v prejšnjem stoletju, ko sem začel poudarjati in osveščati pedagoško stroko, da šola ne mora vzgajati, ker je to osnovna, neizbežna in primarna funkcija (primarne) družine. Razni (takratni) strokovnjaki za vzgojo/pedagogiko so me postrani gledali, ali me celo označevali za h

Glede na to, da sem svoje psihoanalitično znanje (iz)gradil na čisto drugačnih temeljih in po drugih poteh kot uradni psihoterapevti (psihologi/psihiatri), je moj domet dela s »pacienti« oz. ljudmi s psihičnimi/osebnostnimi težavami/problemi, drugačen, rekel bi, da daljši/večji, ker nisem ukaluplj

V nekem obdobju so bili psihologi obsedeni s statistiko – »začaral« jih je Charles Spearman  (1863-1945), ki je teoriziral/»seciral« človeško pamet, in to skozi statistiko. V svojem raziskovalnem delu so psihologi ravno s Spearmanovo inspiracijo in napotki (iz)merili vse, kar je bilo mogoče (iz)me

V prejšnjem zapisu (Statistika in/oz. metodologija v psihopatologiji – 2. del) sem poudaril, da je diagnosticiranje psihopatije/psihopatologije stvar dogovora/konsenza strokovnjakov (psihiatrov, psihoterapevtov, psihologov, psiho-raziskovalcev), da pa so v ozadju zagotovo statistika oz. multivaria

»PREAMBULA«: tale zapis zna biti mestoma šokanten (zaradi primerov, ki niso kar izmišljeni in »iz trte izviti«), vendar: zapis je dobronameren in bo marsikomu odkril nove dimenzije razumevanja (bodisi svojih ali pa tujih) paničnih napadov. Panika pomeni neko brezglavo/brezrazumsko obnašanja – bodi

V dosedanjih štirih delih sem obdelal marsikaj iz registra psihopatije/psihopatologije, kar osvetljuje intervencijo psihoanalize v razumevanje psihopat(olog)ije. Prvi deli so osredotočeni na metodologijo in/oz. kritiko (psihiatričnega) diagnosticiranja. Obdelal sem panične napade (in delno fobije)

V 1., 2. in 3. delu moje (teoretske) psihopatologije sem predstavil metodologijo postavljanja diagnoz. Ne bom rekel, da popolnoma poznam to metodologijo diagnosticiranja, vem pa, da so sodobni psihologi/psihiatri obsedeni z multivaria(n)tnimi statističnim metodami – glavni sta faktorska analiza in

Županske volitve - ali: (spet) brijejo ovce/norce/volivce

Pravi, klasični (patološki) narcisi imajo sebe raje kot druge, vendar sami sebe ne bi poškodovali. Histrioniki pa bi se v navalu narcizma tudi teatralno/dramatično polili z bencinom in se zažgali (in nekateri so se) – samo, da bi uveljavili svoj prav, svoje mišljenje, svojo logiko, svoje zahteve,

Priznati moram, da kakšnih osebnostno-svetovalnih ali psihoterapevtskih izkušenj z histrionično narcističnimi osebnostnimi motenci nimam – le malokdo jih ima. Jasno, ker se slednji – tako kot klasični narcisi, ali pa katerikoli drugi osebnostni motenci – (načeloma) ne odločajo za psihoterapijo, ki