Članek
VSI SMO MI LOPOVI!
Objavljeno Mar 15, 2015

Sobota je, nimam obveznosti in načrtujem daljši obisk postelje. Toda naenkrat se zbudim in ne morem več zatisniti oči; ena misel mi ne da miru; misel, da živim v sistemu (in v državi), ki te sili v to, da bi bil lopov – in to velik, če želiš biti uspešen oziroma majhen, če želiš preživeti!

To, da je sistem, ki so ga gradili v Sloveniji od leta 1990 dalje, korupcijsko-lopovski, že vemo! Temelja takšnega sistema sta dva: denar kot temeljna vrednota in VIP (veze in poznanstva). V tem sistemu si uspešen (in verjetno srečen), če imaš denar, ni pa pomembno, kako si se do denarja dokopal, oziroma ni pomembno vse dokler, si na pravi poti – torej poti politike, ki je trenutno na oblasti. Ker Slovenija gradi demokratično družbo (kar seveda ne pomeni, da je družba ta hip tudi resnično demokratična) se politične opcije spreminjajo. In če pri vključevanju vanje hitro ne krmariš, torej zamenjaš stran ali se kako drugače zavaruješ, lahko hitro končaš kot tajkun ali kakšen drug zapornik na Dobu. Da bi bil del sistema (to pa je danes večina Slovencev) moraš biti tudi del VIP zgodbe.

Obstajata dve vrsti vipovskih povezav: a) posamične (družinske, pokrajinske, vaške, mestne, prijateljske...) in b) strankarske. Če nimaš teh vipovskih poznanstev potem ne boš prišel do državnega korita, iz katerega se napajajo in ropajo državo ter prebivalstvo najbolj pomembni in najbolj bogati »prašički«. Če pa nimaš takšnih vipovskih poznanstev, potem moraš poiskati druge povezave, torej vezi za običajne ljudi (sorodstvene, prijateljske...) ... ali pa boš končal na Zavodu za zaposlovanje, mogoče tudi na cesti. Kakovost posameznika je v takšnih VIP družbah nepomembna, in zato ima Slovenija politike, ki bi bili lahko v normalni družbi le natakarji ali čistilke v parlamentu; premierke, ki bi bile v kakšnem drugem življenju verjetno slabe kuharice; direktorje, ki bi lahko bili v najboljšem primeru le prodajalci na tržnici; in ljudstvo, ki je hlapčevsko, ker je nemočno ujeto v verige vipovskega suženjstva...

V Jugoslaviji, ki je imela 20 milijonov prebivalcev (tudi, če je bila socialistična in tržišče ni imelo veljave), je bila posebej v zadnjem desetletju Titove dobe, še posebej pa po njegovi smrti, kakovost posameznika dosti bolj pomembna kot je danes v dve milijonski Sloveniji. Večje kot je tržišče, večja je možnost, da pride na površje kakovost in ne VIP poznanstva. Evropska unija je danes bolj ohlapna zveza za Slovenijo kot je bila nekdanja SFRJ, toda tudi v primeru, ko se Slovenec poda na to 500-milijonsko tržišče ima več možnosti za uspeh kot doma (primerov je veliko, posebej med mladimi in v različnih računalniških aplikacijah, ki so jih izumili Slovenci, njihove izdelke pa danes uporabljajo vsi v svetu). V današnji Sloveniji ti mladi ljudje nimajo priložnosti, če niso del VIP sistema.

Najbolj tragična »novica« za vse nas, ki živimo danes v Sloveniji je, da smo vsi mi del tega korupcijsko lopovskega sistema, pa če si to želimo priznati ali ne. V 20-ih letih, kolikor živim v Sloveniji sem imel tri podjetja; vsa tri so na koncu končala slabo, ker nisem imel VIP poznanstev in še posebej zato, ker sem bil »enfante terrible«, ozirma »persona non grato« ne samo za Slovence, ampak tudi Srbe in Hrvate, in to zato, ker sem bil v 90-tih letih na strani, ki se je borila za ohranitev skupne države južnih Slovanov, ne pa za četniško Srbijo, ustaško Hrvaško in domobransko Slovenijo. Drugače povedano, takrat sem nasprotoval zamisli politikov in inteligence teh narodov, da bi v svet oceana, v katerem plujejo velike in sodobne ladje, podaje v majhnih čolnih na vesla. Ampak to je že preteklost. Kot lastnik ali solastnik teh podjetij sem pogosto zmanjševal prihodke podjetij in zviševal stroške, da bi čim manj plačal državi na podlagi dobička. Bil sem resnični lopov, ker so bili moji prihodki majhni in takšna kraja ni bila težka; če bi bili prihodki višji oziroma, če bi bil večji lopov, bi moral odpreti račun v kakšni brezcarinski coni kje na Kajmanskih otokih. Pred nekaj tedni sem odkril, da sem tudi kot navaden državljan lopov, in sicer takrat, ko parkiram na velikem parkirišču v Celju sprejmem parkirne listke, ki mi jih ponujajo posamezniki, ki zapuščajo parking preden jim je potekla plačana parkirnina. V prvem primeru sem kradel državi, v drugem posamezniku (ne vem, kdo je lastnik teh parkirišč: občina ali zasebnik). Vsakdo med vami ima zagotovo svojo zgodbo o tem kako sam sodeluje pri ohranjanju tega korupcijsko-lopovskega sistema.

Ne samo da smo del sistema oziroma smo prisiljeni v to, da krademo, če želimo biti uspešni, ali vsaj ne lačni, smo tudi zaščitniki tega sistema, kar je najbolj tragično za prihodnost Slovenije. Kako ščitimo ta korupcijsko-lopovski sistem? Predvsem z izborom »religije« oziroma z odločitvijo, da se pridružimo črnim ali rdečim vernikov, ki za vse lastne težave in probleme okolja obtožujejo drugo opcijo! Tudi, če smo neodvisni, podobno kot črni in rdeči verniki, zaradi posameznih dreves ne vidimo gozda!!! Naj to ponazorim z dvema primeroma: tajkunska zgodba in najnovejši primer avtorskih honorarjev univerzitetnih profesorjev. Kaj prinaša dobrega (državi ali posamezniku, ki na spletu pljuva določeno osebo) odhod tajkuna v zapor sem že pisal; odgovor je, da nič. Samo zavaruje se korupcijsko-lopovski sistem, ki na tekočem traku proizvaja nove tajkune. Bolj jasno povedano, sistem, v katerem sta temeljni vrednoti denar in VIP poznanstva, bo vedno našel pravega posameznika, ki bo v njegovem interesu postal tajkun, in bo pri tem seveda upal, da svoje zgodbe uspešnega direktorja, ki ga podpirajo banke in določene politične opcije, ne bo sklenil v zaporih na Dobu. Ciljati je treba v sam sistem in ga uničiti, kajti sistem proizvaja tajkune, medtem ko posameznik ni pomemben. Drugače povedano, če obsodiš posameznika, zavaruješ sistem, za katerega pa zdaj že vemo, kakšen je. Rešitev je, da obsodiš sistem in vse nas zavaruješ pred produciranjem takšnih posameznikov. Podobno je pri takoimenovani profesorski zgodbi. Dokler obstaja sistem po katerem na najvišje intelektualne položaje nekega ljudstva (to pa so profesorji univerz) prihajajo posamezniki po vipovskem sistemu (mladi strokovnjaki, ki niso del tega vipovskega omrežja pa odhajajo v tujino), samo moralna obsodba izplačanih visokih honorarjev – ponavadi kar za delo, ki ga posamezniki itak že opravijo za plačo – ne bo nobenih sprememb ....

Inštitucije v državi, ki bi morale spoštovati ustavo in ljudstvo, pa ščitijo korupcijsko-lopovski sistem!!! Na primer, stranke, koristijo obliko neposredne demokracije (referendum), da bi nasprotovale druga drugi. Parlament pa kot »zdravilo« omeji možnost referenduma in neposredno demokracijo v Sloveniji postavi »ad acta«. Vlada in posamezna ministrstva sprejemajo zakone (in odločbe), ki so »pisane na VIP kožo« posameznikov, ki z njihovo implementacijo mastno služijo. Policija in tožilstvo s pregonom posameznikov ščitijo sistem. Naj spet vzamem za primer obsojene tajkune. Ni kriv Bavčar, ker je postal tajkun, krivi so njegovi »starši«, politična mafija, ki ga je na mesto »našega« lopova postavila. Ko ujameš in obsodiš »starše«, potem lahko pripelješ na Dob tudi »otroka«. V Slovenski korupcijsko-lopovski družbi so »starši« potentni in so že proizvedli veliko otrok in kot kaže, jih bodo še precej... Sodniki pa nimajo »jajc«, da bi izpustili tajkune, ki so jih spravili za zapahe, tudi če ni dokazov (razen jezne javnosti) za njihove grehe…Upam, da to moje pisanje ne bo spodbudilo Velikega Brata, ki pazljivo spremlja vse nas, da mi na vrat pošlje davčno in da tako tudi jaz postanem zgodba za opice.

Kje pa je rešitev za Slovenijo in vse nas, male in velike lopove?

Rešitev je v rušenju sedanjega sistema in graditvi družbe po meri in za človeka. V tej družbi ne bo več temeljna vrednota denar, ampak človek. To ni vračanje nazaj v socializem; socializem je preteklost in vsako vračanje v preteklost je regresivno. Slovenija je dovolj majhna, da lahko zgradi takšno družbo, a spet ne bo bodla v oči in motila velike. Seveda si mora takšno družbo najprej želeti večina prebivalstev, potem se bo našel način, zlepa ali zgrda, da se bo namera uresničila tudi v praksi. Zato je glavna naloga posameznikov, ki razmišljajo in pišejo (tudi na spletu), da razumejo našo stvarnost in da osveščajo tudi druge, da bodo prepoznajo, kje tiči bistvo problema. Ne se ukvarjati s posameznimi »drevesi«, vedno imejte v mislih celotni »gozd«. To je edini način, da se lahko Slovenija spremeni v pozitivno smer. Negativnih poti in sumljivih križišč je pred njo veliko več.

ŠE VELIKO ZANIMIVIH PRISPEVKOV IN ZANIMIVIH KOMENTARJEV

PRIDRUŽI SE NAM IN KLIKNI NA POVEZAVO

https://www.facebook.com/groups/1522147691378119/

Fotografija osebe Romano Rajkov.

KJE VAS ČEVELJ ŽULI  https://www.facebook.com/groups/1522147691378119/