Članek
Izropane in uničene dežele od svetovne mafije, ki se ima za Bogove
Objavljeno Nov 18, 2015

DEŽELA LIBYA, BOGATA PO NAFTI, KATERA NAJ BI BILA RAVNO TAKO UNIČENA IN IZROPANA, KOT VSE DRUGE NA TEM PODROČJU. POVSOD PA LAZIJO IN ROPAJO, MOČNE ROTHSCHILDOVE MAFIJE Z ILUMINATI, PLAČANCI ISIS VOJSKE IN NATO

http://novayugoslavia.blogspot.mk/2015/11/foto-ovako-se-zivelo-u-libiji-pod.html


							Zanimiva stvar, ki se tiče Libije je ta, da je vso prebivalstvo skoncentrirano večinoma ob obali, v središču države pa ni skorajda nikogar. Ob obali, torej na območju, ki predstavlja manj kot devetino Libijskega ozemlja, namreč živi kar 90% libijcev. V okolici velikih mest, kot je Tripoli pa gostota naseljenosti naraste kar na 50 prebivalcev na kvadratni kilometer. 88% je mestnega prebivalstva, od tega jih večina živi v mestih Tripoli, Benghazi in Misrata. 95% ljudi govori Arabsko, 5% pa neuraden jezik Berber ali Tuareg. Berbeško oziroma Taureško govoreči Libijci živijo predvsem v severnem delu države.


							V času Gadafija se je ustvarjalo po deželi, državljani so živeli zmerno, veliko njih bogato življenje, revež je bil samo brezdelnež. Dežela se je bogato razvijala, ker je tudi finančno bogato tržila nafto, gradila so se nova mesta, ceste, turistična naselja z lepimi plažami, zaposlovalo se je veliko tujih gradbenih podjetij, tudi naš Gradis je leta in leta bogato tržil v tej deželi, tam je bilo tudi veliko Ameriških in Evropskih podjetij. Ko pa so Ameri pričeli pohotno in neusmiljeno posegati v naftna nahajališča in na platforme, jim je Gadafi odprl rdečo luč.

Iz te dežele so se pospravili vsi Američani, za njimi tudi Evropska podjetja in tudi naš Gradis. Libija se je ogradila od Amerov in ostalega sveta za dolga leta. Gadafi je pričel ponovno zaupati Evropskim podjetjem, bil pripravljen na sodelovanje in da ponovno nadaljujejo z novimi gradbenimi projekti, v razvoju te dežele.


							Amerom to ni bilo všeč, nekaj časa so ga nagovarjali, pričeli z njim pregovore in po dolgem obdobju je ponovno klonil tem lakomnežem, ki so se pritajeno in hinavsko dobrikali, cilj pa jim je vedno bil le eden, kako ponovno opehariti Gadafija in njegovo deželo z nafto. Ta katoliška usmerjenost in miselnost Amerov, je zakoreninjena v njihove duše in glave, kot pri kleru.
Ker jim Gadafi ni dal več svobodne poti, kot pred leti, ni jim zaupal, so poskrbeli za nemire v tej prelepi deželi, kjer je bil tudi turizem na visokem nivoju po ponudbi, kaj se je v nadaljnje počelo v tej deželi, je vsem, več kot manj jasno, kajne?.


							Ameri in druščina Rothschildove mafije z iluminati, so pričeli z nemiri plačancev, nadaljeval je še NATO. UN je v tej deželi na veliko ropal, kakor tudi v Iraku, malo manj po Afganistanu, te zgodbe ropanja se niso bistveno spremenile. Med bombardiranjem naj bi pobili na tisoče ljudi, povsod po teh deželah, trenutno plačanci ISISA kosijo tudi po Siriji. Svetovni javnosti so takrat sporočali, da je tudi Gadafi kasneje končal med mrtvimi in pod streli njihove vojske, med tem, ko naj bi eden od metkov slučajno zalutal in ga pokončal. Prav take informacije so bile posredovane javnosti, tudi o pokončanju Arafata in Bin Ladna.
Resnica naj bi bila povsem drugačna, kot jo pozna svetovna javnost. Arafat, Gadafi in Bin Laden so še vedno med živimi in zaprti na raznih področjih po svetu in to v podzemnih bazah, katere oskrbujejo iluminati in Rothschildova mafija. Živih je še veliko znanih teh voditeljev iz iztoka, ki naj bi jih v "navednicah" pokončal Amero UN vojske, vendar to ne drži.

O tem, kar bom zapisal v nadaljnje, nisem govoril do sedaj še z nikomer, sam osebno, sem pred dvemi, tremi leti dobival po raznih spletnih portalov, na katere sem registriran, razna sporočila od UN oficirjev iz Libije in Iraka, kateri so našli velike vsote zakopanega denarja v dolarjih, Evrih in ostalih valutah. Oficirji UN so našli na raznih lokacijah po Iraku in Libiji zakopanega veliko denarja, si ga porazdelili in iskali preko spletnih portalov ljudi po celi Evropi, kateri bi jim pomagali in omogočil pri prepošiljanju le tega, ni ga bilo malo in naj ne bi smel končati v Ameriki, ker bi jim ga odvzela njihova vojska in vlada. Ta najden in porazdeljen denar med oficirje UN, naj bi razposlali, na več koncev Evropskih držav.

Prav ti oficirji so bili celo pripravljeni, po končani misiji ostati po vseh teh Evropskih državah, kjer naj bi denar tudi pristal, te denarje pa vložiti v razna podjetja, povsod, kjer so našli koga, ki jim naj bi bil pripravljen pomagati pri teh pošiljkah. Ponudbe so bile zelo mamljive, z visokimi deleži lastništva ob raznih vlaganjih. Jaz se tega nisem usodil, pa čeprav mi je bilo nudeno velik kos te pogače, stvar mi ni bila všeč in nisem želel končati nekje za zapahi, vsaj takrat sem še tako razmišljal, sedaj mi je žal, zelo žal, da nisem pristal v ta posel.

Danes, če imaš denar, nekaj veljaš, pa ni važno, pošteno zalužen ali nakraden, podkupiš določene, ki ti morda prekrižajo kako uradno pot, ostalo pa bi še vedno dovolj za moje lepo in bogato življenje. To je osebno moja izkušnja, ki je bila v povezavi direktno z Umproforom in njihovimi umazanimi deli. Amerom ni moč zaupati nikoli, kaj še sodelovati z njimi, čim dalj od teh pokvarjencev, ki strmijo le, kako bi ropali po vseh deželah sveta...

romano r.