Objavljeno Jan 08, 2016
Spoštovani, sem Savinjčan, Štajerc in predvsem zaveden Slovenec, ki je izbral svojo domovino, da njej in državljanom Slovenije ponudim svoje znanje in rešitve. Znanje, ki sem ga pridobil od drugih ljudi in spoznanja, ki mi jih je podarila mati narava. Tudi rešitve ne pridejo same od sebe, ampak so najboljše plod predanega, odgovornega in strokovnega dela. In eden od takšnih rezultatov dolgoletnega dela je nov model socialne države ali družbenega sistema »BIO-HUMANIZMA«.
In kaj je to?
In kaj je to?
Zelo preprosto – OPTIMIZEM + REALIZEM in MODROST je BIO-HUMANIZEM!
Kako živeti in uporabljati nov model ali sistem družbene ureditve BIO-HUMANIZMA?
Za primer rešitev, ki je skladna novim družbenim sistemom BIO-HUMANIZMOM navajam: Mejo med Hrvaško in Slovenijo na morju, ki naj bi bila problem, a dejansko tega problema sploh ni. Vprašanje je zakaj nas potem že osemnajst let vlečejo za nos in nam dopovedujejo, da je to najpomembnejši nacionalni interes! Zato ker iz matematičnega in filozofskega vidika problema, ki ga ni, ni mogoče reševati ter ga zato lahko rešujete do onemoglosti.
In komu to koristi - se mogoče kdo sprašuje?
To koristi tistim nacionalnim patriotom na Hrvaškem, v Sloveniji in Evropi, ki na račun davkoplačevalskega denarja, ne rešujejo problema, ki ga ni, temveč zapravljajo denar ali javna sredstva za draga potovanja, brezplodne razgovore in mnenja kvazi strokovnjakov ter diplomatske debate politikov s ciljem s proračunskimi sredstvi financirati učinkovito lastno promocijo na javni sceni!
Zakaj problema meje s Hrvaško sploh ni?
Problem meje s Hrvaško, naj bi bila meja na morju, a te meje dejansko sploh ni. In kako naj bi potem reševali probleme ali problem, ki ga ni? Nekaj kar po naravnih zakonih ne obstaja je nemogoče obvladovati ali reševati. Prav zato je to razlog, da so politiki in kvazi strokovnjaki problem meje umetno ustvarili, ne zaradi nacionalnega interesa, ampak zaradi lastnih koristi vladanja na škodo državljanov Slovenije in Hrvaške.
Sprašujem se ali še ni dovolj barantanja na račun davkoplačevalskega denarja, zavajanja in sklicevanje na nacionalne interese. Ali je res potrebno ločevanje ljudi in postavljanje nove meje ter spodbujanje mednacionalne nestrpnosti in sovraštva med ljudmi ter narodi. Ali je res potrebno preprosto ustvarjati razmere psihološke vojne, tudi z namenom, da se prikriva dejanske probleme sedanjost ali posledice krivičnega družbenega sistema v katerem živimo. Javno pozornost je po mnenju politikov bolje usmeriti v probleme ali problem, ki ga ni, kot pa da bi svoje znanje in sposobnosti angažirali na dejanskih problemih življenja in trpljenje ljudi, zaradi nemorale ali moralne krize družbenih vrednot pri nas in v svetu.
V novemu družbenemu sistemu BIO-HUMANIZMU, ki je grajen na naravnih zakonih, problema meje s Hrvaško na morju ni in ga zato ni potrebno reševati. Potrebno je upoštevati le dejstva in to so, da je Jadransko morje nekdanje skupne države še vedno skupna naravna dobrina Črnogorcev, Bosancev, Hrvatov in Slovencev in zato nikogar osebna ali državna lastnina. Skupna naravna dobrina pomeni, da so vsi štirje narodi bivše države, imeli in imajo pravico plovbe in koriščenja naravne dobrine Jadranskega morja od Albanije do Italije. Nove nastale priobalne države Jadrana (Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška in Slovenije) se namreč, po razpadu bivše Jugoslavije do danes o razpolaganju ali koriščenju in upravljanju skupne dobrine, oz. skupnega Jadranskega morja bivše države niso drugače dogovorile!
Znotraj bivše države Jugoslavije so bivše republike imele določen režim ali dogovor o upravljanju ali koriščenju skupne naravne dobrine Jadranskega morja, ki ga do danes nihče ni spremenil, kajti za kaj takega bi bilo potrebno spremeniti dogovor vseh pri obalnih republik ali novo nastalih držav. Vsaka nova država ima zato še vedno pristojnosti nadzora svojega pri obalnega pasu in prosto plovbo na odprto morje ter koriščenje skupne dobrine Jadranskega morja od Albanije do Italije.
Za konstatacijo in formalizacijo dejanskega stanja ter pravno urejenost obstoječega stanja je potrebno le predlagati vsem novim državam (republikam bivše države), ki ozemeljsko mejijo na Jadransko morje, da podpišejo skupni meddržavni sporazum o koriščenju in gospodarjenju s skupno dobrino oz. Jadranskim morjem ter v njem jasno opredelijo pravice, dolžnosti in odgovornosti do te skupne naravne dobrine.
Skupna naravna dobrina (Jadransko morje), ne meja, naj postane temeljni razlog za povezovanja in sodelovanje, ne ločevanje, temelj za dobre medsebojnega odnose, spoštovanje in sožitje med ljudmi in narodi. S takšnim predlogom se dejansko nikomer nič ne jemlje, temveč vsem omogoča uveljavljanje pravic in obveznosti, ki so jih imeli v bivši državi. Torej nikomer se nič ne jemlje ali ga omejuje v pravicah, ki jih je imel v bivši državi. Takšen predlog, ki samo konstatira ali ugotavlja dejansko stanje stvari in se formalizira z meddržavno pogodbo ali sporazumom odpravlja vse dileme ali probleme ter predstavlja mnogo boljšo rešitev od vseh dosedanjih predlogov urejanja mejnih razmer med novo nastalimi državami.
Z meddržavnim sporazumom lahko preprosto formalno uredimo gospodarjenja in upravljanjem s skupno dobrino med novo nastalimi pri obalnimi državami ter zagotavljamo Črnogorcem, Bosancem, Hrvatom in Slovencem vse pravice, ki so jih imeli v bivši državi, ne bratstvo in enotnost, temveč temelje za iskreno prijateljstvo in sodelovanje med ljudmi in narodi ter dobro sosedsko sožitje na skupnem mediteranskem prostoru našega modrega Jadrana!
Vsaka od štirih novo nastalih pri obalnih držav Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška in Slovenija ima možnost in priložnost, da predlaga drugim trem samostojnim državam predlog meddržavnega sporazuma, ki operacionalizira upravljanje in koriščenje skupne naravne dobrine Jadranskega morja, zato skupna naravna dobrina ni lastnina posamezne oblastne strukture v Sloveniji ali Hrvaški, temveč skupno premoženje vseh Črnogorcev, Bosancev, Hrvatov in Slovencev v obliki naravne dobrine, ki je nedeljiva.
Jadransko morje bo tako ostalo, skladno družbenim modelom BIO-HUMANIZMA, ki odpravlja meje in osvobaja človeka, skupna naravna dobrina, ki združuje, povezuje vse priobalne narode bivše države ter bo tudi v bodoče ostalo razlog in temelj, ne za ločevanje in omejevanje svobode, temveč za sodelovanje, medsebojno razumevanje in spoštovanje ter sožitje med ljudmi in narodi nekdanje Jugoslavije.
Srečko PRISLAN l.r.
Kako živeti in uporabljati nov model ali sistem družbene ureditve BIO-HUMANIZMA?
Za primer rešitev, ki je skladna novim družbenim sistemom BIO-HUMANIZMOM navajam: Mejo med Hrvaško in Slovenijo na morju, ki naj bi bila problem, a dejansko tega problema sploh ni. Vprašanje je zakaj nas potem že osemnajst let vlečejo za nos in nam dopovedujejo, da je to najpomembnejši nacionalni interes! Zato ker iz matematičnega in filozofskega vidika problema, ki ga ni, ni mogoče reševati ter ga zato lahko rešujete do onemoglosti.
In komu to koristi - se mogoče kdo sprašuje?
To koristi tistim nacionalnim patriotom na Hrvaškem, v Sloveniji in Evropi, ki na račun davkoplačevalskega denarja, ne rešujejo problema, ki ga ni, temveč zapravljajo denar ali javna sredstva za draga potovanja, brezplodne razgovore in mnenja kvazi strokovnjakov ter diplomatske debate politikov s ciljem s proračunskimi sredstvi financirati učinkovito lastno promocijo na javni sceni!
Zakaj problema meje s Hrvaško sploh ni?
Problem meje s Hrvaško, naj bi bila meja na morju, a te meje dejansko sploh ni. In kako naj bi potem reševali probleme ali problem, ki ga ni? Nekaj kar po naravnih zakonih ne obstaja je nemogoče obvladovati ali reševati. Prav zato je to razlog, da so politiki in kvazi strokovnjaki problem meje umetno ustvarili, ne zaradi nacionalnega interesa, ampak zaradi lastnih koristi vladanja na škodo državljanov Slovenije in Hrvaške.
Sprašujem se ali še ni dovolj barantanja na račun davkoplačevalskega denarja, zavajanja in sklicevanje na nacionalne interese. Ali je res potrebno ločevanje ljudi in postavljanje nove meje ter spodbujanje mednacionalne nestrpnosti in sovraštva med ljudmi ter narodi. Ali je res potrebno preprosto ustvarjati razmere psihološke vojne, tudi z namenom, da se prikriva dejanske probleme sedanjost ali posledice krivičnega družbenega sistema v katerem živimo. Javno pozornost je po mnenju politikov bolje usmeriti v probleme ali problem, ki ga ni, kot pa da bi svoje znanje in sposobnosti angažirali na dejanskih problemih življenja in trpljenje ljudi, zaradi nemorale ali moralne krize družbenih vrednot pri nas in v svetu.
V novemu družbenemu sistemu BIO-HUMANIZMU, ki je grajen na naravnih zakonih, problema meje s Hrvaško na morju ni in ga zato ni potrebno reševati. Potrebno je upoštevati le dejstva in to so, da je Jadransko morje nekdanje skupne države še vedno skupna naravna dobrina Črnogorcev, Bosancev, Hrvatov in Slovencev in zato nikogar osebna ali državna lastnina. Skupna naravna dobrina pomeni, da so vsi štirje narodi bivše države, imeli in imajo pravico plovbe in koriščenja naravne dobrine Jadranskega morja od Albanije do Italije. Nove nastale priobalne države Jadrana (Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška in Slovenije) se namreč, po razpadu bivše Jugoslavije do danes o razpolaganju ali koriščenju in upravljanju skupne dobrine, oz. skupnega Jadranskega morja bivše države niso drugače dogovorile!
Znotraj bivše države Jugoslavije so bivše republike imele določen režim ali dogovor o upravljanju ali koriščenju skupne naravne dobrine Jadranskega morja, ki ga do danes nihče ni spremenil, kajti za kaj takega bi bilo potrebno spremeniti dogovor vseh pri obalnih republik ali novo nastalih držav. Vsaka nova država ima zato še vedno pristojnosti nadzora svojega pri obalnega pasu in prosto plovbo na odprto morje ter koriščenje skupne dobrine Jadranskega morja od Albanije do Italije.
Za konstatacijo in formalizacijo dejanskega stanja ter pravno urejenost obstoječega stanja je potrebno le predlagati vsem novim državam (republikam bivše države), ki ozemeljsko mejijo na Jadransko morje, da podpišejo skupni meddržavni sporazum o koriščenju in gospodarjenju s skupno dobrino oz. Jadranskim morjem ter v njem jasno opredelijo pravice, dolžnosti in odgovornosti do te skupne naravne dobrine.
Skupna naravna dobrina (Jadransko morje), ne meja, naj postane temeljni razlog za povezovanja in sodelovanje, ne ločevanje, temelj za dobre medsebojnega odnose, spoštovanje in sožitje med ljudmi in narodi. S takšnim predlogom se dejansko nikomer nič ne jemlje, temveč vsem omogoča uveljavljanje pravic in obveznosti, ki so jih imeli v bivši državi. Torej nikomer se nič ne jemlje ali ga omejuje v pravicah, ki jih je imel v bivši državi. Takšen predlog, ki samo konstatira ali ugotavlja dejansko stanje stvari in se formalizira z meddržavno pogodbo ali sporazumom odpravlja vse dileme ali probleme ter predstavlja mnogo boljšo rešitev od vseh dosedanjih predlogov urejanja mejnih razmer med novo nastalimi državami.
Z meddržavnim sporazumom lahko preprosto formalno uredimo gospodarjenja in upravljanjem s skupno dobrino med novo nastalimi pri obalnimi državami ter zagotavljamo Črnogorcem, Bosancem, Hrvatom in Slovencem vse pravice, ki so jih imeli v bivši državi, ne bratstvo in enotnost, temveč temelje za iskreno prijateljstvo in sodelovanje med ljudmi in narodi ter dobro sosedsko sožitje na skupnem mediteranskem prostoru našega modrega Jadrana!
Vsaka od štirih novo nastalih pri obalnih držav Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška in Slovenija ima možnost in priložnost, da predlaga drugim trem samostojnim državam predlog meddržavnega sporazuma, ki operacionalizira upravljanje in koriščenje skupne naravne dobrine Jadranskega morja, zato skupna naravna dobrina ni lastnina posamezne oblastne strukture v Sloveniji ali Hrvaški, temveč skupno premoženje vseh Črnogorcev, Bosancev, Hrvatov in Slovencev v obliki naravne dobrine, ki je nedeljiva.
Jadransko morje bo tako ostalo, skladno družbenim modelom BIO-HUMANIZMA, ki odpravlja meje in osvobaja človeka, skupna naravna dobrina, ki združuje, povezuje vse priobalne narode bivše države ter bo tudi v bodoče ostalo razlog in temelj, ne za ločevanje in omejevanje svobode, temveč za sodelovanje, medsebojno razumevanje in spoštovanje ter sožitje med ljudmi in narodi nekdanje Jugoslavije.
Srečko PRISLAN l.r.
Jan 08, 2016