Veliko je bilo obljub, kaj vse se bo postorilo, ko bomo dobili na oblast novo vlado. Kot pa lahko sami vidimo, ni sprememb na bolje, temveč samo le na slabše. Ne bom oporekal samo G. Cerarju, s kakimi vse obljubami si je pridobil toliko volivcev, da je zasedel vladni stolček. Vem pa tudi to, da je morda imel dobre namene, le da ni računal na vse ovire in prepreke orlovih krempljev, kateri se bodo zasajali v vratove njega, stranke in koalicije. Ne opravičujem ga za vse napake, ki jih dela pri zaščiti svojih ministrov, kateri si večina njih ne zasluži, da zasedajo tako odgovorna področja v vladi, kot je ministrovanje.

Prav vsi, ki so prišli iz vrst univerzitetnih prosvetnih ustanov, so dejansko postopoma uničili to vlado, da sedaj žanje sadove njihove pokvarjenosti. Cerar pa kot vidimo, se nima na koga več moč obrniti, da bi si lahko še enkrat privoščil izgubo teh ministrov, o katerih toliko polemike in nezadovoljstva. Vse to nam je popolnoma jasno, rajši sebi pripisuje minuse in izgublja na zaupanju pri svojih volilcih. Sam pa se, vse bolj muči, zadržati to vlado na površju deroče, že precej kalne vode, ki mu spodjeda vso avtoriiteto, kot predsedniku vlade. Ni jim lahko, ne vladujoči koaliciji, pa tedi samemu predsedniku, ki se mora ravnati po načelih raznih struj  mafije neoliberalov-kapitalistov in raznih svetovnih in domačih lobijev, ki so dobro podkupljeni za svoje delo in poslani iz vrst močnih bančnih in gospodarskih-pokvarjenih družb. Nad glavo mu pa visi še vsa Evropska in Ameriška golazen.

Kako lahko državo spraviti na lepši in zanesljiv tir, ko pa predsednika in njeno vlado uničujejo najožji sodelavci iz strani, prve desne roke. Prav tisti, ki bi mu morali biti v veliko oporo-pomoč in olajšanje, so izpadli, kot največji koruptivni problemi-izdajalci zanj, v škodo vsej vladi in državi...("Vsi nezanesljivi, vsi pokvarjeni!") Kako še zaupati takim ljudem, nas državljane so postavili pred dejstvo streznitve in presodnega razuma, kako jih sprejemati naprej, zaupati in še vztrajati ali ne! Večinski del državljanov se zelo dobro zavedamo, kje so meje dovoljenega, kar bi pričakovali tudi od predsednika in te vlade, da nam na nekem zdravem razumu zagotovijo ponovno zaupanje, ker v nasprotnem nas državljane ne čaka nič lepega. O tem ne bi pisal, lahko pa samo omenim skrb, ki se poraja v vseh nas.

Ko sem že zgoraj pisal o ministrih, bi v tem pisanju rad omenil enega od njih, ki ga državljani že nekaj časa ne slišimo in ne vidimo, sprašujemo se, če je postal morda minister pravosodja v senci ali še deluje v sedanji sestavi, kot javna osebnost te vlade? V mislih imamo G. Klemenčiča, ki nam je obljubljal veliko novitet pri spremembah zakonov, nekaj malega se je delalo na tem področju, v zadnjih mesecih pa o delu in o njemu ni sluha ne duha!...("Kaj vse se krije, nam državljanom, da ni nobenega glasu na delo tega ministra, saj do sedaj ni bila sprejeta ena sama dopolnitev ali popravek v nobenem zakonu, ki so problematični, potrebni raznih dopolnitev in jih mrgoli v naši kopirani in stokrat preoblikovani ustavi???")

Nas državljane moti tudi, da se na javnih ulicah zbirajo Janševi privrženci-domoljubi, kot se tako radi imenujejo in ki zahtevajo spremembe zakonov v sodnih procesih, iz naslova ministra pa na vsa ta dogajanja niti glasu. Vemo, da se je v času Janševe vlade sprejelo in spreminjalo čuda zakonov, brez vsakršnih zadržkov, so se sprejeli tudi v parlamentu kako, da imamo sedaj, v prejšnji in sedanji vladi toliko problemov okoli teh nujnih zahtev? Kdo zavira, da bi prišlo do sprememb, nujna je sprememba zakonodaje o volitvah, ki jo državljani že dolgo zahtevamo, o poslancih in še in še, teh vseh pomanjkljivih zakonih jaz sedaj ne bom pisal, želimo pa vsi, da nas seznanjate o vseh nejasnostih, ki so se porajale v naši družbi...