Objavljeno Oct 17, 2016
Prilagam spodaj zapis zgodbe, ki je obkrožila svet in mi jo je poslala ena od iskrenih prijateljeljic, preberite in delite jo, lahko pa jo pošljete tudi po meilu! Pred tem pa še moj zapis, ki se nanaša na to zgodbo...
Zgodba seže do srca in spravi človeka do solz, ne vse, le tiste, ki znamo čutiti in znamo uporabljati tudi čustva, kadar je to potrebno. V nas naj ne bi bilo slabih misli in ne prezira. Veliko nas je, katere bo ganila ta zgodba, se nas dotaknila z opozorilom, kdo smo in kaj dejansko občutimo, ko beremo take zapise. Opazujte se sami, kaj se bo zganilo v vas samih, občutki so lepi, istočasno tudi malo zapečejo, so pa s toplino v duši, ker znamo čutiti in ljubiti.
Še veliko več pa je takih, ki se jih taka ali podobne zgodbe ne dotaknejo, kaj šele, da bi se ob branju ali poslušanju, ko jim nekdo drug prebere, zganili in občutili neko bolečino v sebi ali v odnosu do sočloveka. Taki ljudje verjemite, da nimajo prijateljev, dejstvo je, da se jih tudi ne želijo, kaj šele zaslužijo.
Živimo v svetu, v katerem prevladuje moč po bogatenju, po brezbrižnosti, po lahkovernosti, po brezčutnosti, po prevladanju in uničevanju vsega lepega, duhovno bogatega in brez vsakršnih vrednot, čas mrtvila pa čeprav živega življenja. Do vseh teh nagnenj, so nam največji pokazatelji cerkveni dostojanstveniki, ki govorijo eno, delajo pa povsem v duhu, o kakršnem vam pišem.
Želijo, da v svetu ponovno prevlada križ, pa naj bo v kakkršni koli obliki, nacizem se prebuja in ponovno želijo zavladati svetu namišljena in prevarantska mafija, ki se predstavlja za pastirje Božjih vrednot, motijo jih pa zvezde. Vsi taki namišljenci so polni nadutosti, prestiža, v dušah pa prazni kot stare sledi pajkove mreže. Za vsakega posameznika slej kot prej pride čas pravičnosti, za vse, ki znamo ljubiti in tiste, ki jim ni dano, da bi jih bogatile človeške vrednote, lepih misli in lastnosti.
Določenim je dan ta dar, da znamo iskreno ljubiti in v ljubezni bomo znali zapustiti tudi ta svet! Kaj pa sledi in preostane vsem tistim, ki se jih čustveno ne dotakne bolečina sočloveka, živali, rastlin in vsega živega, o tem naj razmišljajo in si zamislijo sami nad seboj, to je najbolje, da prepustimo njim, ta borba naj bo njihova in ne naša.
Ne iščite prijatelje, ti vas bodo našli sami, če vas ne najdejo, pa je čas, da si zastavite vsaj nekaj življenjsko pomembnih vprašanj o sebi, kje tiči razlog temu. Vsak človek pa je lahko deležen le tistega, kar dejansko hoče in želi sam, biti dober ali obratno!
> ZGODBO PREBERI DO KONCA!!!
Nekega dne, ko sem bil prvi letnik v srednji šoli, sem videl fanta iz mojega razreda iti domov. Ime mu je bilo Kyle. Izgledalo je, da je nesel domov vse knjige.
Mislil sem si:''Zakaj bi kdonesel vse svoje učbenike domov v petek? Res mora biti piflar.''
Sam sem imel kar lepo splaniran vikend (žurke in nogometna tekma z mojim prijatelji jutri popoldan), zato sem skomignil
z rameni in šel naprej. Ko sem hodil, sem videl, da gre proti temu fantu grupa otrok. Tekli so k njemu, mu podrli vse knjige na tla in ga spotaknili,da je padel v blato. Njegova očala so poletela in videl sem, ko so pristala v travi okrog 10 čevljev od njega. Pogledal je gor in videl sem to obupno žalost v njegovih očeh.
V srcu sem čutil z njim. Zato sem tekel do njega in medtem, ko se je plazil po tleh in iskal očala, sem videl solzo v njegovih očeh. Ko sem mu podal očala, sem rekel:'' Tisti fantje so bedaki. Res bimorali odrasti.'' Pogledal me je in rekel:'' Hej, hvala!'' Na njegovem obrazu je bil velik nasmešek. To je bil eden tistih nasmeškov, ki izkazujejo resnično zahvalo. Pomagal sem mu pobrati knjige in ga vprašal kje živi. Kot se je izkazalo, je živel blizu mene, zato sem ga vprašal, zakaj ga nisem prej videl. Rekel je, da je pred tem hodil v privatne šole.
Prej se ne bi nikoli družil s kakim fantom, ki je hodil v privatno šolo. Vso pot do doma sva šla peš in pomagal sem mu nesti nekaj knjig. Izkazalo se je, da kar zanimiv fant. Vprašal sem ga, če bi hotel z mojimi prijatelji igrati nogomet. Rekel je da želi. Družili smo se cel vikend in bolj, ko sem spoznaval Kyle-a, bolj mi je bil všeč (in moji prijatelji so bili istega mnenja.)
Prišel je ponedeljek zjutraj in tam je bil Kyle spet z ogromnim kupom knjig. Ustavil sem ga in rekel:''Ti si boš pa res natreniral mišice s tem kupom knjig, ki jih nosiš vsak dan!'' Samo smejal se je in mi dal polovico knjig.
Skozi naslednja štiri leta sva z Kyle-om postala najboljša prijatelja. Ko sva bila zadnji letnik, sva začela razmišljati o faksu. Kyle se je odločil za Georgetown in jaz za Duke. Vedel sem, da bova vedno prijatelja da kilometri ne bodo nikoli problem. On je želel biti zdravnik jaz pa sem ciljal v poslovne vode z nogometno štipendijo..
Kyle je bil zadolžen za poslovilni govor v našem razredu. Ves čas sem ga dražil, da je piflar. Moral je pripraviti govor za maturo. Tako vesel sem bil, da nisem jaz rabil iti na tisti oder ingovoriti.. Na dan mature sem videl Kyle-a. Izgledal je čudovito. On je bil eden tistih, ki so res našli sami sebe skozi srednjo šolo. Malo je ''napolnil'' svojo postavo (z mišicami) in zelo dobro je izgledal v očalih. Imel je več* *zmenkov kot jaz in punce so ga oboževale. * *Tako sem bil včasih ljubosumen. Danes je bil eden tistih dni. Videl sem, da je nervozen zaradi svojega govora. Zato sem ga lopnil po hrbtu
in rekel:''Hej, veliki mož, odličen boš!''
Pogledal me je z enim tistih pogledov (hvaležnih) in sem nasmejal. ''Hvala,'' je rekel.
Ko je začel svoj govor, se je odkašljal in pričel. ''Matura je čas, ko se zahvalimo vsem tistim, ki so nam pomagali skozi tista težka leta. Svojim staršem, učiteljem, bratom, sestram, mogoče trenerju... ampak najbolj svojim prijateljem. Tukaj sem, da vam povem, da je biti nekomu prijatelj, največje darilo, kar ga lahko tej osebi date.
Povedal vam bom zgodbo..
Samo gledal sem svojega prijatelja v neveri medtem, ko je razlagal zgodbo o prvem dnevu najinega srečanja. Čez vikend se je nameraval ubiti. Govoril je o tem, kako si je izpraznil omarico, zato da njegova mama kasneje ne bi rabila tega potem početi in nositi domov vseh njegovih stvari. Globokome je pogledal in mi namenil majhen nasmešek. ''Hvala bogu, sem bil rešen. Moj prijatelj me je rešil pred neizgovorljivim.''
Slišal sem vzdih, ki je potoval skozi množico medtem, ko nam je ta čeden, popularen fant razlagal o svojem najšibkejšem trenutku. Videl sem njegovo mamo in očeta kako me gledata in se mi smejita s tistim istim hvaležnim nasmeškom. Šele takrat sem dojel globino vsega tega.
Nikoli ne podcenjuj moči tvojih dejanj. Z eno majhno gesto lahko nekomu spremeniš življenje. Na bolje ali na slabše. Zdaj imaš dve možnosti, lahko:
1) posreduješ to prijateljem ali 2) zbrišeš in se pretvarjaš, da se ni
dotaknilo tvojega srca. (Kot lahko vidiš, sem jaz izbral možnost
številka 1..)
''Prijatelji so angeli, ki nas dvignejo na noge, ko naša krila pozabijo kako leteti.''
Mendarodni teden prijateljstva je. Pokaži svojim prijateljem, koliko ti je do njih. Pošlji to vsakemu, ki ga smatraš za PRIJATELJA. Če pride nazaj k tebi, potem boš vedel, da imaš krog prijateljev.
Oct 17, 2016