Naš odnos do stvari se prenaša tudi na .. odnos z ljudmi. Delodajalci se do delavcev dostikrat vedejo,kot bi bili le priveski strojev ali robti, ne pa živa bitja, ki imajo vrednost sami po sebi. Pri tem pa bi jim morala že sama ekonomska logika povedati, da so zadovoljni delavci največji potencial firme. Koliko delodajalcev se še tega zaveda?  Delavca ne izučiš v nekaj urah. Tudi za delo, ki se ga lahko hitro naučiš, potrebuješ izkušnje, da ga dobro opravljaš. Za bolj zapletena, strokonva ali tehnična  dela pa so potrebni meseci in leta usposabljanja.

Ko nam propadajo podjetja, ni največja izguba dobiček, ki bi nam ga prinesla, če bi jih bolj strokovno vodili, ampak ljudje, ki ostajajo brez dohodkov in predvsem izguba znanja. Koliko uspešnih podjetij, ki so imela tudi svoje razvojne oddelke, smo izgubili! 

Mladi kakovostni kadri, ki jim je Slovenija leta plačevala šolanje, odhajajo v tujino in prinašajo dobiček tistim, ki niso vanje vlagali. ..  Izkušeni delavci, ki bi lahko prenašali svoje znanje na mlajše rodove, tega ne norejo več početi. 

Tako siromašimo sami sebe. Uspešna podjetja in države se zavedajo, da je treba vlagati v ljudi in jih tudi cenijo kot svoje največje bogastvo. Pa saj tudi je največje bogatstvo.  Po drugi strani pa gledamo mlade, ki so si izbirali neperspektivne študije in so zapravili leta za šolanje, zdaj pa delajo dela, ki zahtevajo nižjo izobrazbo in seveda zanje dobivajo nizko plačo. Pa še veseli so lahko, da delo sploh dobijo!  ... K temu je tudi prispevala ... država, ki ni znala usmerjati mlade v poklice, kjer bi jim bilo delo zagotovljeno, no če ne vsem, vsaj večini, ampak je izobraževala preveč družboslovnih in premalo tehničnih in naravoslovnih profilov.

Gotovo je bolj prijetno stati na odru, kjer ti ploska polna dvorana, dvigniti pokal ali dobiti medaljo okoli vratu kot pa reševati tehnološke probleme, se ukvarjati z vodenjem in usklajevati delovne procese. Vendar pa .. slava hitro mine. 

Za tisto, kar proizvedeš za vsakodnevno življenje, kot so hrana, streha nad glavo ter vse ostalo, potrebno za življenje, saj ljudje brez tega ne morejo preživeti. Le če ljudje zadovoljijo osnovne življenjske potrebe in jim potem še kaj ostane,... so zadovoljni.