Ljubljeni,

imela sva vzpone in padce,

poljubljaš me med vrsticami

sanjam mačje oči

v škatli fascinantne resolucije, Schroedinger 

je prejel sporočilo in v kraljestvu oklepajev 

zares dva bivava (kako butnjen izraz "bivava", saj se vendar ljubiva!)

dva, ki nas je pet in občudujeva lepoto najinih duševnih prepletanj

z numinoznim kraljestvom duha potopljenega v naravo.

Talent mladega dekleta- hčerke; morda je vsaj malo tvoja

saj si ji kot 

punčica tvojega mojega telesa

ljubim tinto tvojih belin na modrini nebesnih nasmehov

ljubeče moško me objameš, pobožaš igraš kitaro 

vršaca; tečem z belo vijolično nogavico in

strgam spomine vseh šklepetajočih duhov

zavržem jezo, bes uničenje in pošljem 

državo na drug planet.