Znova sva bila v Azilalu. Na avtobusni postaji, ki je v resnici prašno parkirišče, ki se mu na hrbet naslanjajo neugledne stojnice s sadjem in vsakovrstno šaro. Čakala sva na prevoz v Zauiat Ahansal, v osrčje Visokega Atlasa. Hassan je dejal, da krenemo čez dve uri. Motil se je.
Na stopnicah pod oz