Ob Borisu Pahorju sem vedno imel (seveda lažen) občutek, ne samo pri osebnih srečanjih z njim, da je človek lahko tudi neumrljiv. Še posebej zato, ker je v življenju prestal strašne stvari, predvsem mislim na njegovo taboriščno obdobje, ki ga je tudi knjižno, in tudi v svojih javnih nastopih, podrob