Vsi rezultati
Prva  « 12 13 14 15 16 »  Zadnja
Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev
Spoštovani!Čebelarsko društvo dr. Jožef Starc Metlika v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije vabita na Dan odprtih vrat slovenskih čebelarskih društev.Obveščamo vas, da bo 17. junija 2016 potekal Dan odprtih vrat ČD Metlika. Čebelarji vljudno vabijo vse, ki bi želeli izvedeti kaj več o čebelarst
Poglej
Predavanje Apitehnični ukrepi
Apitehnične ukrepe izvajamo predvsem v obdobju pridobivanja medu, ker v tem času v čebeljih družinah, ki služijo za pridobivanje medu ne smemo uporabljati nobenih sintetičnih akaricidov in ostalih kemičnih sredstev kot so organske kisline in timol. Te ukrepe lahko izvajamo že zgodaj spomladi in po p
Poglej
Predavanje Huda gniloba čebelje zalege
Huda gniloba čebelje zalege (Pestis apium) je razširjena kužna in trdovratna bolezen pokrite čebelje zalege. Povzroča jo sporogena bakterija Bacillus larvae. Okužene ličinke v pokriti zalegi gnijejo in odmirajo, zato se v čebelji družini izlega vedno manj čebel, tako da družina v začetku postopoma,
Poglej
Predavanje Kako uspešno tržiti med
Slovenski čebelarji si že tradicionalno prizadevajo obdržati prvinsko kakovost medu v največji možni meri. Med pridelujejo z veliko skrbnostjo. Ravno tako skrbno obdelujejo med – ga precejajo, posnemajo skladiščijo in polnijo embalažo. Pot od panja do mize porabnika je kratka, direktna. To pomeni, d
Poglej
Sejem ApiSlovenija
Pomlad je za čebele ključnega pomena in čebele so ključnega pomena za človeka. Tudi letos v našem društvu že tradicionalno obiskali čebelarski strokovni posvet in sejem Apislovenija. Na sejmu je bila predstavljena bogata ponudba opreme za čebelarjenje, pripomočki in materiali za čebelarjenje, izdelk
Poglej
Predavanje Čebelarjenje v nakladnem panju
Posebnost slovenskega čebelarjenja predstavlja AŽ panj. Če pa se ozremo po svetu, hitro ugotovimo da večina čebelari z nakladnimi panji. Nakladni panj ima v primerjavi z AŽ panji določene prednosti, zato se je marsikateri slovenski čebelar če poskušal soočiti z njim.Več o tehnologiji čebelarjenja v
Poglej
Seminar Vzreja matic za domače potrebe
Svetovalec Javne svetovalne službe v čebelarstvu Vlado Auguštin je v četrtek 18. maja 2023 na učnem čebelnjaku v Selih pri Otovcu izvedel seminar o vzreji matic za domače potrebe Kdorkoli se je zanimal za življenje domačih živali, je lahko ugotovil, da so mladiči, vzrejeni spomladi, najbolj razviti
Poglej
Predavanje Priprava čebel na zimo
Priprava čebeljih družin na zimo je ključnega pomena za uspešno prezimovanje čebel. Kako optimalno pripraviti čebelje družine za zimo je v sredo 15. novembra ob 17 uri predstavil Vlado Auguštin v Selih pri Otovcu v svojem predavanju o Pripravi čebeljih družin na zimo.
Poglej
Čebelarji na medenem zajtrku v PŠ Griblje
V petek, 17. novembra 2023, obeležujemo dan slovenske hrane in Tradicionalni slovenski zajtrk pod sloganom »Kruh za zajtrk – super dan!«.Današnji dan slovenske hrane so tudi belokranjske šole, vrtci in drugi vzgojno-izobraževalni zavodi trinajstič zapored začeli s tradicionalnim slovenskim zajtrkom,
Poglej
Opis: Namen ustanovitve ALPE ADRIA GREEN org. je bil povezovanje pri reševanju skupnih ekoloških problemov na tem območju. AAG orje ledino na novih povezavah in novem načinu dela na ekološkem področju. Z tem načinom poskušamo tudi zbliževati ljudi iz različnih jezikovnih in etičnih skupin na drugačen način, ki ni vezan samo na gospodarstvo in denar, da bi v praksi povezali narode v evropski skupnosti pa tudi izven nje. Smo asociacija nevladnih organizacij, društev, zelene industrije, posameznikov in podjetnikov, ki imajo skupne okoljevarstvene interese. Delujemo v vseh državah bivše Jugoslavije in Italiji, kjer imamo svoje podružnice, v Sloveniji pa delujemo kot nevladna organizacija v javnem interesu na področju narave in na področju okolja. Jedro sodelovanja organizacij in posameznikov v AAG pri odločanju glede okoljske politike in varovanja narave leži že v samih demokratičnih načelih, na poudarjenem širšem konsenzu vseh članov upravnega odbora z upoštevanjem pripomb članov AAG, ki vsi skupaj tvorijo celoto. Če so tudi člani neposredno vključeni o postopek odločanja že od samega začetka, je riziko nastajanja asociacij in sporov občutno zmanjšan. V organizaciji pa je ustvarjeno širše soglasje o skupnih problemih. Mehanizmi udeležbe javnosti pogosto zahtevajo temeljite analize in študije proizvodnih postopkov podjetij in morebitnih dolgoročnih vplivov dovoljenih poseganj v okolje. Slovenija je na tem področju šele v začetni fazi, zato se AAG vključuje v postopke pridobivanja okoljevarstvenih dovoljen in soglasij, če je zato zaprošena bodi si od svojih članov ali društev in civilnih iniciativ, ki delujejo zunaj asociacije AAG. Takšno delovanje omogoča sodelovanje najširše javnosti v teh postopkih, saj si sami ne bi mogli pridobiti statusa stranke v postopku. Ne gre tudi pozabiti, da so državljani bližje svojemu okolju in se dnevno srečujejo z ekološkimi problemi v svoji okolici, jih poznajo in lažje predvidijo nadaljne posledice. Njihov glas je dobro upoštevati, ne le z vidika pravice sodelovanja pri odločanju v privatni ali lastnini države, pač pa tudi zaradi optimalnejših rešitev pri posegih v okolje. S tem načinom pomembni stranski učinki načrtovanih projektov in sprejetih okoljevarstvenih posledic le teh niso spregledani. AAG deluje učinkovito tudi na področju kurative saj je v državi nezadostni inšpekcijki nadzor, zato delujemo javno, saj predvsem preko razkrivanja v medijih o odtritjih naših EKO PATRULJ sili podjetja, organizacije in posameznike k spoštovanju okoljskih predpisov in standardov. Možnosti za udeležbo javnosti so v Sloveniji šele v povojih in se velikokrat srečujemo z kršitvami AARHUS-ke konvencije po drugi strani pa so združevanja javnosti zelo raznolike in sicer od formalnih do neformalnih. Ne glede na različne možne variante sodelovanja javnosti, pa je ne nazadnje najpomembnejši končni cilj, ki je pri vseh enak – zagotoviti zdravo in za kvalitetno življenje primerno bivalno okolje. Uspehi so zelo obetavni saj smo povezali vse države bivše Jugoslavije, Italjane in Slovence, da so se združili in pričeli z pritiski na vlade in na evropsko unijo z istimi zahtevami za dosego istega cilja. Kot primer naj navedemo, da smo se v preteklosti trudili proti izgradnji plinskih terminalov vsak zase, ker pa niso internacionalizirali problema so jih vlade gladko zavrnile in podprle z lažnimi dokumenti investitorje.
Opis: Troštova ulica 5 1292 Ig mobitel: 040-837-393 tel.: 01/2862-268 e-pošta: info@dfg.si
Prva  « 12 13 14 15 16 »  Zadnja
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj