Bila sva kot otroka v Božičnem jutru: nemirna in polna pričakovanj. Stala sva na verandi, srkala hladno kavo in raztegovala razbolele ude, ki jim je zavdala še ena, za najin okus preozka in malce pretrda postelja. Ura je bila pet. Prvim sončnim žarkom se še ni upelo povzpeti skozi hribovje v daljavi