Opis: univ. dipl. politologinja. Zaposlena je v Državnem zboru kot strokovna sodelavka stranke Državljanske liste. Do nedavnega je opravljala funkcijo predsednice Kulturnega društva pihalni orkester Mestne občine Kranj. Odlikujejo jo izkušnje iz marketinga, organizacije dogodkov in vodenja organizacije. V prostem času je zagrizena športnica in glasbenica.

Opis: gimnazijski maturant, zaposlen je kot direktor v lastnem podjetju - zavarovalni agenciji. Izkušnje je nabiral kot vodja prodaje v uveljavljenem mednarodnem podjetju in kot zavarovalni agent v Zavarovalnici Triglav d.d. Znanja je nadgrajeval na številnih seminarjih s področja vodenja in upravljanja podjetij. Je občinski svetnik v občini Slovenska Bistrica in dejaven v mnogih društvih.

Opis: diplomirana ekonomistka. Zaposlena je v JP Okolje Piran v sektorju javnih služb na področju komunalnih dejavnosti. Je tudi predsednica krajevne skupnosti in članica kluba in društva s področja pomorstva ter prostovoljstva.  Prve delovne izkušnje si je nabirala v turizmu, zavarovalništvu in šiviljstvu, že vrsto let pa se poleg rednega dela z velikim veseljem, skupaj s sinovoma in soprogom, posveča družinski tradiciji - oljkarstvu, s katero skupaj žanjejo velike uspehe na svetovnem nivoju.

Opis: računovodja, zaposlena v družinskem podjetju AVATARA računovodske storitve d.o.o. Leta 1993 je stopila v podjetništvo kot samostojna podjetnica in nato z možem ustanovila podjetje. Več kot 20 let se srečuje s problematiko malih podjetij in samostojnih podjetnikov, zato dobro pozna gospodarstvo. Predvsem davčno zakonodajo, ki potrebuje spremembe in poenostavitve.

Opis: diplomirani organizator turizma, magistrski študent ekonomije, kot svetovalec poslancem zaposlen v Državnem zboru RS. Solastnik družinskega podjetja, ki ga je skupaj s staršema in bratom vodil 8 let do vpisa na nadaljnji študij. Aktiven športnik in ljubiteljski glasbenik. Član reševalne ekipe RK v sklopu civilne zaščite občine Piran. Izkušnje in znanja pa je pridobival s članstvom v številnih društvih in organizacijah.

Opis: inženir rudarstva in geotehnologije. Je poročen in oče dveh otrok. Zaposlen je v podjetju Draga d.o.o. kot tehnični vodja rudarskih del. V podjetju Andrej Berčon s.p. pridobiva podjetniške izkušnje. Področja, kjer deluje so: podjetništvo, management, spletna prodaja in pomoč pri razvoju vakuumskega solarnega sistema za sekundarno ogrevanje stavb.

Opis: lesarski tehnik, trenutno brezposeln. Področje, na katerem je bil uspešen, je obvladovanje kakovosti in vodenje proizvodnih procesov. Aktiven na področju gasilstva in kulture. V tretjem mandatu občinskega sveta vodi odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami. V nacionalnem društvu za KVČB pa vodi Otroško sekcijo. Vedrost in pozitivna energija sta njegovo vodilo.

Opis: dipl.upr.organizator. Poročen, oče dveh odraslih hčera, zaposlen na Ministrstvu za notranje zadeve v Sekretariatu. Živi v Škofji Loki, na Dolenjskem pa ljubiteljsko dela v vinogradu. 15 let je bil zaposlen v gospodarstvu v gradbenem sektorju, zadnjih 19 let dela v državni upravi MNZ RS, kjer je sodeloval pri vseh schengenskih investicijskih projektih in zadnjem objektu MNZ, na Litostrojski cesti 54. Aktiven je v različnih lokalnih društvih (gasilcev, vinodradnikov, straodobnih vozil itd.).

Opis: univerzitetni diplomirani ekonomist, samostojni podjetnik za poslovno in finančno svetovanje. Od 2007 do 2013 je opravljal dela direktorja Filmskega studia Viba film Ljubljana. Ima izkušnje v gospodarstvu kot prodajni direktor Tespack Brestanica, nabavni direktor TKI Hrastnik, borzni posrednik in član uprave Certius borznoposredniške hiše in kot predsednik Izobraževalnega društva MBA KLUB študentov podiplomskega študija na Ekonomsko-poslovni fakulteti Maribor. Z ženo skrbita za štiri otroke. Rad pomaga ljudem, piše kolumne, deluje humanitarno in prostovoljno.

Opis: diplomirana sociologinja, je samozaposlena. Več let je bila vodja kraškega festivala Mladifest, vodja projektov in prijav na razpise ter sodelavka na čezmejnih projektih. Izkušnje in znanja si pridobiva tudi kot aktivistka in prostovoljka v številnih društvih.

Opis: V nobeni življenjski preizkušnji se ne pozabi ozreti proti vrhu gore, KLIKNI kajti to govori o tvoji veličini. Ne pozabi tega in ne dovoli, da bi ti kaka težava, pa naj se zdi še tako velika, vzela pogum, naj tvoje pozornosti ne odvrne nič, kar je manjše od vrhov vseh najvišjih gora.

Opis: Vrtno & wellness pohištvo

Opis: Tržaška cesta 513a Brezovica Pri Ljubljani 041 546 328

Opis: E: prodaja@tratnjek.si M: +386 (0)51 490 490 T: +386 (0)2 53 00 610 F: +386 (0)2 53 00 612 Delovni čas: pon - pet 7.00-16.00 sobota in nedelja zaprto Dežurna številka: 041 475 007

Opis: Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) >> Verovškova ulica 60 1000 Ljubljana Tel: (01) 589 18 70 Faks: (01) 589 18 77 E-pošta: japti@japti.si Internet: www.japti.si

Opis: T: 040/863-018 E: urednistvo@kuzek.si.

Opis: Prijateljeva cesta 11 8210 Trebnje T: +386 7 34 81 600 E:akripol@akripol.si

Opis: T: +386 0590 87 000 E: studio(at)radioeuropa05.si

Opis: Namen ustanovitve ALPE ADRIA GREEN org. je bil povezovanje pri reševanju skupnih ekoloških problemov na tem območju. AAG orje ledino na novih povezavah in novem načinu dela na ekološkem področju. Z tem načinom poskušamo tudi zbliževati ljudi iz različnih jezikovnih in etičnih skupin na drugačen način, ki ni vezan samo na gospodarstvo in denar, da bi v praksi povezali narode v evropski skupnosti pa tudi izven nje. Smo asociacija nevladnih organizacij, društev, zelene industrije, posameznikov in podjetnikov, ki imajo skupne okoljevarstvene interese. Delujemo v vseh državah bivše Jugoslavije in Italiji, kjer imamo svoje podružnice, v Sloveniji pa delujemo kot nevladna organizacija v javnem interesu na področju narave in na področju okolja. Jedro sodelovanja organizacij in posameznikov v AAG pri odločanju glede okoljske politike in varovanja narave leži že v samih demokratičnih načelih, na poudarjenem širšem konsenzu vseh članov upravnega odbora z upoštevanjem pripomb članov AAG, ki vsi skupaj tvorijo celoto. Če so tudi člani neposredno vključeni o postopek odločanja že od samega začetka, je riziko nastajanja asociacij in sporov občutno zmanjšan. V organizaciji pa je ustvarjeno širše soglasje o skupnih problemih. Mehanizmi udeležbe javnosti pogosto zahtevajo temeljite analize in študije proizvodnih postopkov podjetij in morebitnih dolgoročnih vplivov dovoljenih poseganj v okolje. Slovenija je na tem področju šele v začetni fazi, zato se AAG vključuje v postopke pridobivanja okoljevarstvenih dovoljen in soglasij, če je zato zaprošena bodi si od svojih članov ali društev in civilnih iniciativ, ki delujejo zunaj asociacije AAG. Takšno delovanje omogoča sodelovanje najširše javnosti v teh postopkih, saj si sami ne bi mogli pridobiti statusa stranke v postopku. Ne gre tudi pozabiti, da so državljani bližje svojemu okolju in se dnevno srečujejo z ekološkimi problemi v svoji okolici, jih poznajo in lažje predvidijo nadaljne posledice. Njihov glas je dobro upoštevati, ne le z vidika pravice sodelovanja pri odločanju v privatni ali lastnini države, pač pa tudi zaradi optimalnejših rešitev pri posegih v okolje. S tem načinom pomembni stranski učinki načrtovanih projektov in sprejetih okoljevarstvenih posledic le teh niso spregledani. AAG deluje učinkovito tudi na področju kurative saj je v državi nezadostni inšpekcijki nadzor, zato delujemo javno, saj predvsem preko razkrivanja v medijih o odtritjih naših EKO PATRULJ sili podjetja, organizacije in posameznike k spoštovanju okoljskih predpisov in standardov. Možnosti za udeležbo javnosti so v Sloveniji šele v povojih in se velikokrat srečujemo z kršitvami AARHUS-ke konvencije po drugi strani pa so združevanja javnosti zelo raznolike in sicer od formalnih do neformalnih. Ne glede na različne možne variante sodelovanja javnosti, pa je ne nazadnje najpomembnejši končni cilj, ki je pri vseh enak – zagotoviti zdravo in za kvalitetno življenje primerno bivalno okolje. Uspehi so zelo obetavni saj smo povezali vse države bivše Jugoslavije, Italjane in Slovence, da so se združili in pričeli z pritiski na vlade in na evropsko unijo z istimi zahtevami za dosego istega cilja. Kot primer naj navedemo, da smo se v preteklosti trudili proti izgradnji plinskih terminalov vsak zase, ker pa niso internacionalizirali problema so jih vlade gladko zavrnile in podprle z lažnimi dokumenti investitorje.