Objave
Prva  « 17 18 19 20 21 »  Zadnja
France Prešeren: O Vrba, srečna, draga vas domača
O Vrba! srečna, draga vas domača,kjer hiša mojega stoji očeta;de b' uka žeja me iz tvojga svétaspeljala ne bila, goljfiva kača! Ne vedel bi, kako se v strup prebračavse, kar srce si sladkega obeta;mi ne bila bi vera v sebe vzeta,ne bil viharjov nótranjih b' igrača! Zvestó srce in delavno ročicoza do
Poglej
Simon Gregorčič: Kropiti te ne smem
Kropiti te ne smem,ker dobro, dobro vem,da grenkih solz prikritine mogel bi ljudem. Ko videl bi mi kdorosnó za té oko,mordà, mordà še tebebi sodil mi krivó. Srčnó sem ljubil te,te ljubim rajnko še;a razodel se nisemni tebi, oj deklé. Ljubezni vso sladkostsem čuval ko skrivnost -naj tiho nosim tudizd
Poglej
France Prešeren: Popotnik pride v Afrike pušavo
Popotnik pride v Afrike pušavo,steze mu zmanjka, noč na zemljo pade,nobena luč se skoz oblak ne ukrade,po mesci hrepeneč se uleže v travo. Nebo odpre se, luna da svečavo;tam vidi gnezditi strupene gade,in tam brlog, kjer íma tigra mlade,vzdigváti vidi léva jezno glavo. Takó mladenča gledati je gnalo
Poglej
Simon Gregorčič: Kmetski hiši
Mogočna nisi, ne prostornaIn stavil te umetnik ni,Bolj kot bogata si uborna,Preprosta selska hiša ti!In vendar ne palač ogromnihIn njih bleskú ne bom slavil;A tebi, dom seljakov skromnih,Nesmrten venec rad bi zvil.Pač res ubog si, mal, neznaten;A dasi mal in neslovit,Kako ti nam si blagodaten,Kako z
Poglej
Simon Gregorčič: Kljubuj usodi!
Kljubuj usodi,mož sam svoj bodi!Karkoli naj se ti zgodi,usode gospodar si - ti.Si ti! Če res, če cel si mož,i svoj i njej gospod ti boš.Usode ni,usoda svoja - to si ti!
Poglej
Simon Gregorčič: "Kje skoplješ si grob?"
»Kje skoplješ si grob?«To svet radovednidan slednji sprašuje me v tedni —predolgo odkladam pač svoj vam pokop?Za mano že radi nosili bi sveče,o vetri vgašêne, ne tleče;...a dobro je meni nebozdaj starčku, ko kdaj je otroku biló;zato pa spolniti vam nečete želje goreče.»Kje skoplješ si grob?«Počakajt
Poglej
Simon Gregorčič: Kako srčno sva se ljubila
Kako srčno sva se ljubilav življenja pomladanskih dneh,brezmejno, oh, sva srečna bila;ljudem pa glupim le v zasmeh!Čemu li toliko zasmeha?Čemu peklenski ta porog?Saj sva ljubila se brez greha!tako li ljubi vaših mnog?A dan je črni moral priti,bridkosti dan, oj dan solzan;težko je bilo se ločiti,a vs
Poglej
Simon Gregorčič: Izgubljeni raj
Izgúbljen človéku je zémeljski raj, Adámova déca v prognanstvu se jôče In prôsi, naj sréče zaprávljene kraj Odprè jej na nôvo dobrótljivi ôče. Nespámetno ljudstvo, čemú-li tvoj stok? Na délo! Ne nosi mi križema rok! Povrni se sámo v prvôtnost nazáj, In našlo povsódi prvôtni boš raj!
Poglej
France Prešeren: Hrast, ki vihar na tla ga zimski trešne
Hrast, ki vihar na tla ga zimski trešne,ko toplo sonce pomladanako séje,spet ozelénil semtertje bo veje,naenkrat ne zgubi moči popréšne: al vender zanjga ní pomóči rešne;ko spet znebi se gojzd snega odeje,mladik le malo, al nič več ne šteje,leži tam rop trohljivosti požrešne: tak siromak ti v bran,
Poglej
Simon Gregorčič: Hajdukova oporoka
Zastava strta, skrhan meč,Končan je boj strašnó besnèč,Bolgarska tožna prosta ní,Zastonj si tekla, draga krí!Ob gozdu tam, na hrast oprt,Sloní junak - na lici smrt, -Junák bledeči, blag Bolgár,Hajduški četi je glavár.Hajduk se smrti ne bojí,Umreti pa še ne želí:Izpólnil ni prisege še,Smrt ne, to sti
Poglej
France Prešeren: Komúr je sreče dar bila klofuta
Komur je sreče dar bila klofuta,kdor je prišel, ko jaz, pri nji v zamero,ak bi imel Gigantov rok stotéro;ne spravi vkup darov potrebnih Pluta. Kjer hodi, mu je s trnjam pot posuta,kjer si poiše dom, nadlog jezéronabere se okrog, in v eno meros togotnimi valmí na stene buta. Okrog ga drvita skrb in p
Poglej
France Prešeren: Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi
Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi,skrb vsak dan mu pomlájena nevesta,trpljenje in obup mu hlapca zvesta,in kes čuvaj, ki se níkdar ne utrudi. Prijazna smrt! predolgo se ne múdi:ti ključ, ti vrata, ti si srečna cesta,ki pelje nas iz bolečine mesta,tje, kjer trohljivost vse verige zgrudi; tje, kam
Poglej
France Prešeren: Čez tebe več ne bo, sovražna sreča!
Čez tebe več ne bo, sovražna sreča!iz mojih ust prišla beseda žala;navadil sem se, naj Bogú bo hvala,trpljenja tvojega, življenja ječa! Navadile so butare se pléča,in grenkega se usta so bokala,podplat je koža čez in čez postala,ne stráši več je tŕnjovka bodeča. Otrpnili so udje mi in sklepi,in okam
Poglej
France Prešeren: Memento mori
Dolgost življenja našega je kratka.Kaj znancov je zasula že lopata!Odprte noč in dan so groba vrata;al dneva ne pove nobena pratka. Pred smrtjo ne obvarje koža gladka,od nje nas ne odkupjo kupi zláta,ne odpodí od nas življenja tataveselja hrup, ne pevcov pesem sladka. Naj zmisli, kdor slepoto ljubi
Poglej
France Prešeren: Matiju Čopu
Vam izročim, prijatlja dragi mani!ki spi v prezgodnjem gróbi, pesem milo;ločitvi od njega mi je hladilo,bila je lek ljubezni stari rani. Minljivost sladkih zvez na svet' oznani,kak kratko je veselih dni število,de srečen je le tá, kdor z Bogomiloup sreče unstran groba v prsih hrani. Pokopal misli vi
Poglej
Simon Gregorčič: Eno dévo le bom ljubil
Kobarid, 18. okt. 2013. Združeni zbori: Oktet Simon Gregorčič, MePz Planinska roža, MePz Sveti Anton Kobarid in Vokalna skupina Mkud Kobarid. Dirigent Matej Kavčič. Ob150 letnici rojstva skladatelja Hrabroslava Volariča (14. 11. 1863 - 30. 9. 1895) .
Poglej
France Prešeren: Al prav se piše kaša ali kasha
Al prav se piše kaša ali kasha,se šola novočŕkarjov srditaz ljudmi prepira starega kopita;kdo njih pa pravo trdi, to se praša. Po pameti je taka sodba naša:ak je od kasha kaša boljga žita,in boljš' obdelana, in bolj polita,naj se ne piše kasha, ampak kaša. Ak pa po črki boljši jed ne bóde,in zavolj
Poglej
France Prešeren: Ne bód'mo šaloberde! Moskvičánov
Ne bódmo šalobarde! Moskvičánov,Gorenjci moji! knjige mi berimo,in kar nam všeč bo, úzmat se učimood bógmejov na meji Otomanov! Iz kotov vseh od Skjaptrov do Šamánovtak, kakor srake gnezda vkup nosímobesede tuje, z njim' obogatímoslovenskih novi jezik Ilirjánov. Prekósili res bomo vse naróde,narstar
Poglej
France Prešeren: Apel podobo na ogled postavi
Apel podobo na ogled postavi,ker bolj resnico ljubi kakor hvalo,zad skrit vsevprek posluša, kaj zijaloneumno, kaj umetni od nje pravi. Pred njo s kopiti čévljarček se ustavi;ker ogleduje smôlec obuvalo,jermenov méni, de ima premalo;kar on očita, koj Apel popravi. Ko pride drugi dan spet mož kopitni,
Poglej
France Prešeren: Očetov naših imenitne dela
Očetov naših imenitne dela,kar jih nekdanjih časov zgodba hrani:kako Metúlum se Avgustu brani,kaj je do zdéj Ljubljana doživela; kak vere bramba je bila dežela,kako pri Sisku Kolpe so pijaniomagali pred Kranjci Otománi,vam bo Homerov naših pesem pela. Preslabe peti boje vam sloveče,pojó Kranjíc lepo
Poglej
France Prešeren: Vrh sonca sije soncov cela čéda
Vrh sonca sije soncov cela čédapo néba svítlih potih razkropljena;od sonca, ljubga svojga, zapušenajih zemlja celo noč z veseljam gleda: ko se zlatí oblakov truma bleda,nazaj pripelje zarja ga rumena,tak zemlja je v ljubezni vsa zgubljena,de vanje ne obrne več pogléda. Kar zvezd nebo deklet ima Ljub
Poglej
France Prešeren: Tak kakor hrepení oko čolnarja
Tak kakor hrepení oko čolnarjazagledat vajni zvezdi, Dioskuri!kadar razgraja piš ob hudi uri,ko se tepó valovi, grom udarja - zakaj, ak vajnih zvezd zasije zarja,vetrovam Eol kój zaklene duri,po morji, po razjasnjenem azurikraljuje mir, potihne šum viharja - tak, draga deklica! zvezd tvojih čakam,ta
Poglej
France Prešeren: Dve sestri videle so zmoti vdane
Dve sestri videle so zmoti vdaneoči: bilo dekle je nizko ena,bila je druga njíj visoka žena,obe lepote cvet, in čast Ljubljane. Pobegnil ták sem, kakor srna planeod lovcov v prejšnjih časih ostreljena;ko spet se strelcov truma ji zelenaprikaže in jo spomni stare rane. Ak prašate, od kod strahota tak
Poglej
France Prešeren: Kupído! tí in tvoja lepa starka
Kupído! tí in tvoja lepa starka,ne bóta dalje me za nos vodila;ne bom pel vajne hvale brez plačilado konca dni, ko siromak Petrarka.Dovolj je let mi že napredla Parka; kogá mi je prinesla pevska žila?Nobena me še ni deklet ljubila,kadil ne bom več vaju brez preudarka. Obeti vajni so le prazne šale;s
Poglej
France Prešeren: Je od vesel'ga časa teklo leto
Je od veselga časa teklo leto,kar v Betlehemu angelcov hozanaje oznanila, de je noč končana,dvakrat devetsto triintrideseto. Bil velki teden je; v saboto sveto,ko vabi môlit božji grob kristjana,po cerkvah tvojih hodil sem, Ljubljana!v Trnovo, tje sem uro šel deséto. Trnovo! kraj nesrečnega imena;ta
Poglej
France Prešeren: Pesem moja je posoda tvojega imena
Pesem moja je posoda tvojega imena,mojega srca gospóda, tvojega imena;v nji bom med slovenske brate sladki glas zaneselod zahoda do izhóda tvojega imena,na posodi v zlatih črkah slava se bo bralaod naróda do naróda tvojega imena;'z nje svetloba bo gorela še takrat, ko bovaúnstran Haronovga bróda, tv
Poglej
France Prešeren: Oči sem večkrat prašal, ali smem
Oči sem večkrat prašal, ali smemljubiti te; odgovora ne zvem.Od déleč gledaš, draga! me prijazno;prevzetno vihaš nos, ko mimo grem.Ak v tebe so obrnjeni poglédi,odtegneš precej svoj obraz očem;al, ak dekleta druge ogledujem,zakriti jeze ni ti moč ljudem.Tako, al ljubiš me, al me sovražiš,kak bi ti u
Poglej
France Prešeren: Žalostna komú neznana je resnica, de jo ljubim
Žalostna komú neznana je resnica, de jo ljubim,v pesmih mojih védna, sama govorica, de jo ljubim.Ve že noč, ki brídko sliši zdihovati me brez spanja,ve že svítla zarja, dneva porodnica, de jo ljubim.Ve že jutro, ve že poldne, ve že mračni hlad večera,tiho tožbo mojga bled'ga, vel'ga lica, de jo ljub
Poglej
France Prešeren: Draga! vem, kako pri tebi me opravljajo ženice
Draga! vem, kako pri tebi me opravljajo ženice,právjo, de v ljubezni moji ni bilo nikdar resnice,kak si brusijo jezike, in ti štejejo na prstepri kofeti, kar jih nisem, kar sem ljubil jih, device;al poslušaj mojo spoved, rekla boš, de sem nedolžen,de le sama ti si kriva, ak je v temu kaj krivice:dok
Poglej
Prva  « 17 18 19 20 21 »  Zadnja
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj