Opis: Eva je trenutno študentka na Akademiji za glasbo v Ljubljani, smer solo petje. Poucuje jo profesorica Alenka Dernac Bunta. Obenem je tudi clanica Mešanega pevskega zbora Slamnik, katerega ustanoviteljica in dirigentka je Evina sestra, Ana Cerne. Z njimi se udeležuje nastopov, skupaj pa so posneli tudi Evino avtorsko skladbo Vse bo OK. Ves cas prejema tudi vabila na prireditve in dobrodelne koncerte po razlicnih slovenskih krajih, na katere se vedno rada odzove. Kljub temu, da si je pripela že številna priznanja, na lovorikah ne pociva. Svoje pevsko in glasbeno znanje izpopolnjuje iz dneva v dan. Ostaja vestna, prizadevna in predana svojim sanjam. Letos je že ocarala na Slovenski popevki, kjer je s Signali za las zgrešila naslov zmagovalke.

Opis: Tereza Ana Kesovija(rojena 3. oktober 1938) je mednarodno priznana hrvaška pevka. Ona je ena izmed najbolj prepoznavnih osebnosti na glasbeni sceni Balkana, in je znana njena široka vokalna Obseg in operni slog. Prav tako je imela uspešno kariero v Franciji . Ona je odločilo veliko število koncertov po vsem svetu.

Opis: Namen ustanovitve ALPE ADRIA GREEN org. je bil povezovanje pri reševanju skupnih ekoloških problemov na tem območju. AAG orje ledino na novih povezavah in novem načinu dela na ekološkem področju. Z tem načinom poskušamo tudi zbliževati ljudi iz različnih jezikovnih in etičnih skupin na drugačen način, ki ni vezan samo na gospodarstvo in denar, da bi v praksi povezali narode v evropski skupnosti pa tudi izven nje. Smo asociacija nevladnih organizacij, društev, zelene industrije, posameznikov in podjetnikov, ki imajo skupne okoljevarstvene interese. Delujemo v vseh državah bivše Jugoslavije in Italiji, kjer imamo svoje podružnice, v Sloveniji pa delujemo kot nevladna organizacija v javnem interesu na področju narave in na področju okolja. Jedro sodelovanja organizacij in posameznikov v AAG pri odločanju glede okoljske politike in varovanja narave leži že v samih demokratičnih načelih, na poudarjenem širšem konsenzu vseh članov upravnega odbora z upoštevanjem pripomb članov AAG, ki vsi skupaj tvorijo celoto. Če so tudi člani neposredno vključeni o postopek odločanja že od samega začetka, je riziko nastajanja asociacij in sporov občutno zmanjšan. V organizaciji pa je ustvarjeno širše soglasje o skupnih problemih. Mehanizmi udeležbe javnosti pogosto zahtevajo temeljite analize in študije proizvodnih postopkov podjetij in morebitnih dolgoročnih vplivov dovoljenih poseganj v okolje. Slovenija je na tem področju šele v začetni fazi, zato se AAG vključuje v postopke pridobivanja okoljevarstvenih dovoljen in soglasij, če je zato zaprošena bodi si od svojih članov ali društev in civilnih iniciativ, ki delujejo zunaj asociacije AAG. Takšno delovanje omogoča sodelovanje najširše javnosti v teh postopkih, saj si sami ne bi mogli pridobiti statusa stranke v postopku. Ne gre tudi pozabiti, da so državljani bližje svojemu okolju in se dnevno srečujejo z ekološkimi problemi v svoji okolici, jih poznajo in lažje predvidijo nadaljne posledice. Njihov glas je dobro upoštevati, ne le z vidika pravice sodelovanja pri odločanju v privatni ali lastnini države, pač pa tudi zaradi optimalnejših rešitev pri posegih v okolje. S tem načinom pomembni stranski učinki načrtovanih projektov in sprejetih okoljevarstvenih posledic le teh niso spregledani. AAG deluje učinkovito tudi na področju kurative saj je v državi nezadostni inšpekcijki nadzor, zato delujemo javno, saj predvsem preko razkrivanja v medijih o odtritjih naših EKO PATRULJ sili podjetja, organizacije in posameznike k spoštovanju okoljskih predpisov in standardov. Možnosti za udeležbo javnosti so v Sloveniji šele v povojih in se velikokrat srečujemo z kršitvami AARHUS-ke konvencije po drugi strani pa so združevanja javnosti zelo raznolike in sicer od formalnih do neformalnih. Ne glede na različne možne variante sodelovanja javnosti, pa je ne nazadnje najpomembnejši končni cilj, ki je pri vseh enak – zagotoviti zdravo in za kvalitetno življenje primerno bivalno okolje. Uspehi so zelo obetavni saj smo povezali vse države bivše Jugoslavije, Italjane in Slovence, da so se združili in pričeli z pritiski na vlade in na evropsko unijo z istimi zahtevami za dosego istega cilja. Kot primer naj navedemo, da smo se v preteklosti trudili proti izgradnji plinskih terminalov vsak zase, ker pa niso internacionalizirali problema so jih vlade gladko zavrnile in podprle z lažnimi dokumenti investitorje.