Z vseh strani trobijo, da smo letos v Cankarjevem letu. Kar je seveda treba 'počastiti' s poplavo vseh mogočih cankarjanskih klišejev in avtorasizma, ki ga pripisujemo največjemu med slovenskimi pisatelji.
Pred nekaj dnevi se je pripetilo, da so me med delom zmotili nenavadni zvoki. Ravno ko sem najbolj napenjal možgane, so priplavali do mene in mi razžrli koncentracijo.
Skoraj vsak dan poslušam o rekordni gospodarski rasti. Grafikoni kažejo v nebo, institucije tekmujejo med seboj, katera bo izdala bolj optimistično napoved. Fino in fajn, ne rečem. Toda kaj, ko večina državljanov od tega nima kaj dosti.
Verjetno je ni bolj odgovorne vloge, kot je materinska. Kot nosilka primarne socializacije je mati tista, ki odločilno oblikuje osebnost otroka kot bodočega odraslega. S tem pa neposredno tudi oblikuje svet. Zato človeštvo že od svojih najbolj ranih začetkov časti materinstvo, pri čemer je kult mate
Verjetno je ni bolj odgovorne vloge, kot je materinska. Kot nosilka primarne socializacije je mati tista, ki odločilno oblikuje osebnost otroka kot bodočega odraslega. S tem pa neposredno tudi oblikuje svet. Zato človeštvo že od svojih najbolj ranih začetkov časti materinstvo, pri čemer je kult mate
Ena od značilnosti sodobne družbe je naraščanje števila ljudi, ki ne želijo odrasti. Večni mladeniči in mladenke bežijo pred odgovornostmi in čakajo razsvetljenje, ki naj bi jih dvignilo nad domnevno vulgarne zahteve okolja. Seveda do tega preboja nikoli ne pride, posledice tovrstnega nategovanja pa
Ena od značilnosti sodobne družbe je naraščanje števila ljudi, ki ne želijo odrasti. Večni mladeniči in mladenke bežijo pred odgovornostmi in čakajo razsvetljenje, ki naj bi jih dvignilo nad domnevno vulgarne zahteve okolja. Seveda do tega preboja nikoli ne pride, posledice tovrstnega nategovanja pa
Pred nekaj dnevi sem se prvič srečal z mariborskim humanitarcem Borisom Krabonjo. Razlagal mi je o ljudeh, ki se v stiski obračajo na njegovo društvo Up-ornik.
Pred nekaj dnevi sem se prvič srečal z mariborskim humanitarcem Borisom Krabonjo. Razlagal mi je o ljudeh, ki se v stiski obračajo na njegovo društvo Up-ornik.
Že dolgo je, kar sem pisal o gospe Mariji. O drobni in plašni stari ženski, ki venomer čisti in pospravlja okoli bloka, četudi še komaj hodi. Njena zgodba – ali bolje rečeno, slutnja zgodbe – se je dotaknila kar nekaj bralk, ki ste ji želele pomagati. Zato je prav, da spet napišem par vrstic o njej.
Spet je tukaj mednarodni dan čevapčičev in kotletov. Na papirju je prvi maj sicer praznik delavskih pravic, v praksi pa je pravic in tudi delavstva tako malo, da na to ne pomisli nihče.
Za vikend sem naredil eno od treh nujnih reči, ki jih menda mora človek opraviti v svojem življenju. Posadil sem drevo. Pravzaprav tri. Ciniki se bodo posmehovali, toda cinik drugega niti ni sposoben. Kot drevo šumi in daje senco, ker drugega ne zna. Zato bom med cinizmom in drevesom vedno prisluhni
Če želite res razumeti slovensko družbo, uporabljajte prevoze.org. Gre za preprosto spletno stran, na kateri ljudje, ki imajo prostor v avtu, pred odhodom v določen kraj objavijo oglas, s katerim iščejo sopotnike.
Že pred časom sem obveljal za političnega levičarja, kar me strašno veseli. Pomeni namreč, da so se moja osebna prepričanja vsaj deloma ujela s stališči določene politike. In preden me obtožite, da sem zgolj razvajeni malomeščanski častilec Marxovega blebetanja, vam naj razložim, kako sem prišel do
Sedela sva na terasi in čakala na pico, ko je pristopila. Že od daleč sem jo videl, kako se smuka med mizami, in pomislil sem: »Ne že spet ...« Iz nekega razloga me namreč razni žicarji in mormonski misijonarji preprosto obožujejo in praviloma me napadejo, kakor hitro se prikažem med ljudmi.
Sedela sva na terasi in čakala na pico, ko je pristopila. Že od daleč sem jo videl, kako se smuka med mizami, in pomislil sem: »Ne že spet ...« Iz nekega razloga me namreč razni žicarji in mormonski misijonarji preprosto obožujejo in praviloma me napadejo, kakor hitro se prikažem med ljudmi.
Ob histeriji s prihodom turškega zvezdnika tevenovele Moja boš sem se spomnil svoje žajfaste faze. Bil sem še otrok, ko me je premamila ameriška serija Santa Barbara, ki so jo v davnih devetdesetih predvajali na hrvaški televiziji.
V zadnjem obdobju je okoli mene razpadlo več partnerskih zvez, ki so navzven delovale dodobra utečene. Po več letih so preprosto ugasnile, nekega dne ni šlo več dalje. Toda tako je pač s temi rečmi. Vsak odnos je potovanje in kljub najboljšim nameram nikoli ne veš, kam te bo pripeljalo.
V bloku imamo možakarja, ki nadvse sovraži pse. Tega niti ne skriva, pravzaprav je še ponosen. Kot sam ne skrivam, kaj si zato mislim o njem. Nazadnje sem komuniciral z njim, ko mi je zabrusil, naj pazim na svojega starega Murija. Ker nikoli ne veš, lahko se mu zgodi kaj usodnega. »Pravzaprav bi jaz
Če vam gre na jetra neznosna vročina, vas bo zanimalo, da so odkrili krivca zanjo. In to je menda nihče drug kot sam ruski predsednik Vladimir Putin, ki se je v slogu zlobnežev iz hollywoodskih akcionerjev odločil, da bo za svetovno prvenstvo v nogometu, ki ga je gostila Rusija, s pomočjo nezaslišan