Opis: Gasilska zveza Škofljica deluje na območju občine Škofljica, ki leži na južnem delu ljubljanske kotline. Občina Škofljica je bila ustanovljena s spremembo lokalne samouprave leta 1995, sodi med srednje velike občine, saj obsega 43 km2 površine in ima skupno 10.618 prebivalcev. Občina Škofljica obsega sledeča naselja: Škofljica, Lavrica, Pijava Gorica, Želimlje, Orle, Lanišče, Zalog, Klanec, Glinek, Pleše, Dole in Reber, Gumnišče, Gorenje Blato, Gradišče nad Pijavo Gorico, Smrjene, Vrh nad Želimljami in Klada.
Ustanovni občni zbor Gasilske zveze Škofljica je bil 30. junija 1995 v prostorih PGD Škofljica, kjer je bil tudi sedež gasilske zveze vse do leta 2013, ko je bil prestavljen v prostore občina Škofljica na Šmarski cesti 3. Na ustanovnem občnem zboru gasilske zveze so bili izvoljeni organi gasilske zveze:
-Upravni odbor: Alojz Vesel; predsednik GZ, Andrej Padar; podpredsednik GZ, Franc Trtnik; poveljnik GZ, Milan Rajf; podpoveljnik GZ, Slavko Šviglin; tajnik GZ, Damjan Pangerc; blagajnik GZ, Franci Martinc, Tone Ahlin, Lojze Okorn, Janez Petrovčič, Leopold Boh, Jože Trontelj, Janez Paznar in Franc Žunič.
-Nadzorni odbor: Matija Šerjak; predsednik, Anton Trtnik in Janez Glavič.
V Gasilsko zvezo Škofljica so vključena prostovoljna gasilska društva: PGD Škofljica; III. kategorije in osrednja enota, PGD Lavrica; II. kategorije, PGD Orle; I. kategorije, PGD Pijava Gorica; I. kategorije, PGD Vrh nad Želimljami; I. kategorije in PGD Želimlje; I. kategorije.
Preko vseh šestih PGD je bilo v gasilsko zvezo vključenih skupaj 376 članov in članic, od tega 78 mladih. Po usposobljenosti je imela gasilska zveza dva gasilska častnika in 31 gasilskih podčastnikov. V gasilski zvezi je šest obnovljenih oz. novejših urejenih gasilskih domov, deset različnih gasilskih vozil in sedem motornih črpalk.
Gasilska društva v občini Škofljica so bila ustanovljena: PGD Škofljica 1898, PGD Pijava Gorica leta 1906, PGD Lavrica leta 1921, PGD Orle leta 1924, PGD Želimlje leta 1925 in PGD Vrh leta 1972.
Opis: univ. dipl. ekonomist. Na vodilnih delovnih mestih v slovenskih podjetjih je delal dobrih 30 let – od Alpine, Planike, do Jelovice in Mure. V letu 2004 je bil prvič izvoljen za poslanca v DZ, kjer je bil tudi predsednik Odbora za finance. Leta 2009 je prevzel vodenje podjetja Mura in partnerji ter uspel na pogorišču Mure ohraniti 1400 delovnih mest. V letu 2011 je bil ponovno izvoljen za poslanca v DZ, kjer je vnovič postal predsednik Odbora za finance in monetarno politiko. Na kongresu junija letos je bil izvoljen za predsednika Državljanske liste.
