Godbeništvo je cenjena družbena in kulturna dejavnost. Tako kot se godba skupaj z ljudmi zabava in veseli, tudi z njimi globoko sočustvuje. Godba je tista, ki med ljudi vnaša trenutke sreče, veselja, dobre volje pa tudi tesnobe in globoke žalosti. Godbeništvo je posebno življenje, to je velik kolekt

Grčarevec, 5. september 2015 – Godbeniki smo novo sezono pričeli s sproščenim dogajanjem, ki smo ga poimenovali Glasba in ingre. V okviru dogodka so se odvijale številne športne aktivnosti – od nogometa, košarke, balinčkanja, odbojke – predstavile pa so se tudi redne in priložnostne komorne zasedbe,

Cerkljanska godba dejavno zapolnjuje pomemben prostor glasbene kulture v kraju od leta 1974, do danes pa se je v repertoarju godbe nanizalo lepo število vaj, nastopov, gostovanj, samostojnih koncertov ... Vsak izmed njih je na Cerkljanskem pustil poseben pečat. Ljubiteljski prispevek godbenikov je

Godba na pihala ima v Stični že dolgloletno tradicijo, na kar smo zelo ponosni. Iz starih arhivov in ustnega izročila je ugotovljeno, da so že leta 1887 beli menihi v Stični ustavili godbo na pihala, ki je igrala na raznih shodih, procesijah in drugih prireditvah. Tako je bila Stična med tistimi red

Začetek godbe sega v leto 1933, ko se je skupina intuzijastov iz Šentilja, Ceršaka in Selnice ob Muri odločila ustanoviti godbo. Takrat se je imenovala ŠENTILJSKA GODBA. Najprej so igrali samo na svojih zabavah, a sčasoma je bilo teh nastopov vedno več. Tudi število godbenikov se je iz prvih 15 ved

Predstavitev Godbeniške šole Vogrsko Godbeniško šolo Vogrsko obiskujejo otroci in mladostniki iz občine Renče-Vogrsko in okoliških občin. Glasbeno izobraževanje mladih godbenikov se izvaja v prostorih Zadružnega doma Vogrsko. V okviru šole se lahko učenci vključijo v komorne zasedbe in Šolski pihaln

Kratek pogled v zgodovino … Odkritje premoga in začetek organiziranega odkopa je zaznamovalo in za dolga desetletja zarisalo razvojno pot in način življenja v naši dolini . Prav premog je bil razlog, da so leta 1860 iz Jurkloštra v Hrastnik preselili tudi našo Steklarno. To dvoje je dolini dalo nove

Po pripovedovanju ga. Elizabete Kropej in po zapisih spominov g. Konrada Sodina se je godbena dejavnost v Slovenskih Konjicah začela v letu 1928, ko je bila na pobudo in s finančno pomočjo premožnih Konjičanov ustanovljena prva godba na pihala, imenovana DRAVINJA. Godbeniki so z nakupom instrumentov

V nedeljo, 28. junija, smo v Športnem parku v Rušah organizirali srečanje pihalnih orkestrov in mažoretnih skupin, ki so se ga ob naših godbenikih udeležili še godbeniki Godbe Prostovoljnega gasilskega društva Pekre in člani Godbe Pepi Krulet iz Cirkovcev, od mažoret pa so sodelovale članice Mažoret

Kulturno društvo Laška pihalna godba v sebi združuje simbiozo številnih generacij godbenikov, ki se letno predstavijo na več kot 80 nastopih. Tekom svojega dolgoletnega delovanje se je predstavila publiki v takorekoč vseh kotičkih Slovenije.Laška pihalna godba pa ni prisotna le v slovenskem prostoru