Sistem je razpadel, nihče se ne ukvarja z begunsko krizo, države EU se ukvarjajo le s tem, kako zaščiti svoje meje.

Vnovično uvajanje nadzora na notranjih mejah schengenskega območja je zadnje sredstvo, ki se ga uporabi, ko so izčrpane vse druge možnosti. Začasno uvedbo nadzora mora, tako pravijo določila sporazuma, predlagati Evropska komisija, potrditi jo morajo članice s kvalificirano večino. Enostransko uvedbo nadzora meje sporazum dopušča, če se država sooči z nenadno in nepričakovano grožnje, kot je denimo teroristični napad.

To možnost je uveljavila Nemčija, in glede na sporočila slovenske vlade, da se o uvedbi nadzora na meji z Madžarsko, ni posvetovala z drugimi državami, očitno tudi Slovenija. Gre torej za nenadno in nepričakovano grožnjo. Kako ironično! In kakšno sprenevedanje! Begunska kriza se je zgolj preselila v Evropo, traja že vrsto let, odgovornost pa nosi tudi Evropa. Zdaj je tukaj, na naših vratih.

Proti slovenski meji bo v naslednjih dnevih, tednih in mesecih prihajajo več deset tisoč ljudi. Slovenska notranja ministrica žuga Hrvaški, da mora spoštovati evropski pravni red, torej begunce evidentirati, določiti njihov status, obravnavati prošnje za azil, oziroma jih vrniti v državo iz katere prihajajo, če je to mogoče. "Koncept, da jih ne bo ovirala na poti, ni v skladu e evropskim  konceptom,“ se je odzvala na napoved hrvaškega notranjega ministra, da beguncev na poti na sever ne bodo ovirali. "Begunce je treba prečistiti!“ pravi ministrica. Ja, res je, to od Hrvaške, kot drugih držav EU zahtevajo evropski zakoni. Med drugim Dublinska zakonodaja, ki določa, da se mora z azilom ukvarjati tista država EU, ki je prva država, v katero je pribežnik vstopil. Slovenija bo tako begunce vračala Hrvaški in Madžarski. Srbija, ki ni članica EU, vrnjenih beguncev ne bo sprejemala, tako, kot jih tudi ni vračala v Makedonijo.

Beri dalje...