Četudi je smrad zaradi gnojenja z gnojnico za mnoge moteč, zakonodaje, ki bi urejala izključno problematiko smradu ni. Omejitve se nanašajo na varstvo voda in rastlin ter mejne vrednosti vnosa dušika iz kmetijskih virov v tla.

Eden od predlogov na portalu predlagam.vladi.si se nanaša na omejitev gnojenja z gnojnico. "Predlagam omejitev gnojenja z gnojšnico tako, da se prepove, da kmetje lahko gnojijo kadar koli," je zapisano v predlogu. "S tem, ko lahko gnojijo kadarkoli, dosti kmetov nalašč provocira vaščane/krajane in jim zaradi močnega smrada onemogoča zračenje prostorov. Velikokrat se zgodi tudi, da kmetje nalašč to počno več tednov zapored, poleg tega pa takrat ni napovedano deževje, da bi ta smrad izničil."

Pred dežjem z manj smradu

Pobudnik predlaga omejitev gnojenja z gnojnico na čas pred dežjem, s čimer bi zmanjšali možnost smradu oziroma omejitev na določene dneve, ko bi bilo gnojenje dovoljeno. Strokovnjaki bi po njegovem predlogu povedali, kdaj je najbolj primeren čas za gnojenje, na podlagi česar bi se določilo točne dneve, npr. en teden spomladi in en teden pozno poleti. "Ves preostali čas bi bilo gnojenje z gnojnico prepovedano," je zapisano v pobudi. Tretja možnost je dogovor kmetov in vaščanov na lokalni ravni, s čimer bi preprečili "nezadovoljstvo vaščanov, ki ne morejo zračiti svojih prostorov". "Verjetno bi se vsi strinjali, da potrpiš en teden, kot da se vsak kmet sam odloči po svoje in opaziš šele, ko začne smdeti." Pobudnik poudarja, da se napisano nanaša izključno na gnojnico in ne gnoj, ki glede smradu ni tako problematičen. 

Omejitve zaradi varstva voda

Na ministrstvu za okolje in prostor, ki ga vodi Irena Majcen, poudarjajo, da se omejitve in prepovedi v zvezi z gnojenjem kmetijskih zemljišč z gnojnico in gnojevko, nanašajo na varstvo voda in ne na smrad, ki ga povzročajo. "Nitratna uredba določa mejne vrednosti vnosa dušika iz kmetijskih virov v tla ali na tla ter ukrepe za zmanjšanje in preprečevanje onesnaževanja voda, ki ga povzročajo nitrati iz kmetijskih virov," poudarjajo na ministrstvu. 

Gnojnice ne morejo polivati neomejeno

Skladno z njimi lahko gmetijska gospodarstva gnojijo z živinskimi gnojili le v količinah, ki ne presegajo mejnih vrednosti 170 kg N/ha kmetijskih zemljišč. "To pomeni, da kmetje po kmetijskih zemljiščih ne smejo polivati neomejenih količin gnojnice in gnojevke," poudarjajo na ministrstvu."Prav tako morajo kmetje gnojila uporabljati v skladu s potrebami rastlin po hranilih." Na to se nanašajo določbe, ki se v nitratni uredbi nanašajo na časovne omejitve uporabe gnojil, torej na čas, ko rastline za svojo rast in razvoj hranil v obliki gnojil ne potrebujejo oziroma jih rabijo v zelo omejenih količinah, kar velja za pozno jesen in zimo. 

Beri dalje...