“Eržen?” je Lan potrkal na vrata in hkrati gledal na uro. Avto bo zunaj čez 15 minut.  “Eržen, daj no vem, da si notri odpri vrata! Peter, prosim!” Lanu je bilo hecno izgovoriti to ime, ko je blondinec odprl vrata, saj ni bil njegov blondinec. Peter je imel panični napad, Lan ni vedel kako naj mu pomaga, morala bi že iti na seminar. Pomagal se mu je obleči. V šali sta si izmenjala ljubkovalna imena Peter je postal moj dragi kapitan, Lan pa Pikec. 

Ko je bilo konec seminarja sta se pridružila ostalim kolegom na pijači, očitno malo preveč, saj sta komaj hodila. Pogovarjala sta se o smešnih dogodkih s seminarja.

Peter se je upiral na Lana, ni mu bilo všeč njehovo dihanje. “Ne dihaj, vrti se mi!” je dejal Lan, ko se je drgnil v Petrovo majico. 

“Kva. Kako pa naj to?” 

Spet je Lan zamrmal; “Ne vem, samo “...nehaj!”

“Ampak potem bom umrl in ne boš več imel dragega kapitana.”

Lan prhnil v smeh;”Ja, ampak bom imel zares tiho blazino.” 

“Grozna blazina sem, moral bi iti v posteljo. One imajo dobre blazine. 

Lan se je zarežal in stisnil Petrove ustnice, dokler ni zgledal kot riba. “Potem pa me, o kapitan, moj kapitan odpelji v posteljo.” 

Peter se je za trenutek ustavil in premislil kaj je Lan rekel in odgovoril;”Kot želiš, moj Pikec!” 

Komaj sta se privlekla do postelje, bila sta čisto blizu, bila sta zelo pijana in bilo je pozno, zelo pozno. “Če te sedaj poljubim” je vprašal Peter Lana “bova obžalovala zjutraj?” 

Lan si je vzel trenutek za odgovor in preden je odgovoril se je nagnil k Petru in rekel;” samo na en način bova izvedela...”

Začela sta se poljubljati, mešsnica ustnic in jezika. V pijanem stanju. Nadaljevala sta s slačenjem, dokler nista bila čisto gola. Poljubljala sta se in drug drugemu drgnila dokler ni obema prišlo. V objemu sta si zaželela lahko noč.

Noč, dragi. Lahko noč Pikec.

Takoj sta zaspala in nista obžalovala zjutraj.

Lan se je zbudil, Peter ga je objemal. Zanimivo mu je bilo, da ni smrčal. Saj je njegov Peter Mak smrčal in Peter Eržen ni bil Mak. Za trenutek se je prestrašil, pa se mu nebi bilo treba. Saj z Makom nista hodila. Ni nobene potrebe, da se počuti krivega. Nobene.

Peter se je prebudil in vprašal Lana “ kaj je narobe.” 

Lan je odgovoril:”Nič ni narobe, samo zgodaj je in imam mačka od včeraj. Zaspiva nazaj.” 

Čez nekaj časa je zazvonil telefon, ki kar ni nehal zvoniti. Lan se je končno oglasil. Klical ga je njegov Peter. “Lan! Še vedno spiš?”

“Peter? No... nisem dobro, čakaj, koliko je ura?” 

“Ura? Lan, človek, ena popoldne je! Kaj še delaš v postelji?” 

Peter je vedel, da gre Lan ponavati zjutraj teči ali na fitness. 

“Po koncu seminarja smo šli piti.” V tem času se je Peter Eržen prebudil in začel masirati in dražiti Lana, da se je komaj zadrževal.

Mak ga je povabil na kosilo v mesto. Lan se je strinjal, da se srečata čez 1 uro, ko se stušira in obleče. Peter Eržen ga je naprej dražil, Lan ni imel časa. “Torej bova nadaljevala v kopalnici.” je rekel Eržen.

Minila je več kot ena ura, saj se je moral Lan 2 krat stuširati. Petra je vrgel ven, saj se ni hotel še tretjič...

“Pozen si!” To je vse kar je dobil Lan od Petra. Lan se je slabo počutil, tako se je počutil ob temu Petru, njegovemu Petru. 

“Oprosti. Imel sem težavo pri vstajanju iz postelje” se je izgovoril Lan. Ni se počitil krivega za prejšnjo noč. Kljub temu ni želel povedati Petru, zdelo se mu je kot, da mu  laže. Vsedel se je za mizo in naročila sta nekaj. Ni se mu dalo pogovarjati. To bi šlo skozi pri komu drugemu, Peter je to takoj opazil.

“Dobro! Sedaj pa dovolj!” je prekinil. Lan se je izmikal pogledom in tega ni prenesel več. “Spal si do enih popoldne, zamudil si sem, in nekako si vznemirjen! Skratka, čudno se obnašaš in ne me prepričati drugače. Resno, torej kaj je narobe?”

Lan je obmolknil, utrip srca mu je naraščal. Peter je vedel, da je nekaj narobe, zato sedaj ni bilo smisla lagati. 

“Jaz” je začel, ampak je spet ostal brez besed. Ne bi smelo biti težko, ne bi smel imeti slabe vesti, zato...zato...

“Poglej” je končno izjavil. “Ne smeš se  jeziti.” Obmolknil je in nadaljeval, “ne obžalujem. Vedi, da ne. Midva nisva par ali kaj podobnega. Zato ne smeš biti jezen. Nič nisem naredil narobe. Midva.

Tokrat je Peter njega gledal začudeno. 

Spal sem z Erženom.

Nastala je tišina. Zdelo se je kot bi Zemlja obstala. Ko je končno Peter zašepetal:”Kaj si?”

“Družila sva se, pijan sva bila, ne obžalujem!” je pojasnil Lan. 

Sedaj je bil Peter brez besed. 

Lan je bil miren v njemu pa je vrelo (reci kaj, kar koli, samo reci nekaj in nehaj me gledati tako. S temi očmi. Prosim, prosim, prosim. Nehaj. Samo reci kaj.) 

Peter je izdahnil samo : “zakaj...?”

Lan je skočil v zrak;” Fak, Peter, misliš, da sem to planiral? Sem ves prejšnji teden razmišljal. Komaj čakam na seminar zato da bom lahko z Erženom, delal kar želim, zato ker tebe ne bo tam!”

“A potem si ponesreči padel na njegov penis?” 

Njun prepir je povzročil pozornost drugih v lokalu.

Tom je s težkim srcem končno obupal. »Ne bom se več pogovarjal s tabo o tem, Peter.« je dejal Tom. Vrgel je servieto na krožnik, oblekel jakno in šel. »Povedal sem ti, da ne obžalujem in ne bom si premislil. Ampak zaradi tebe se počutim kot popoln kreten.« 

Odšel je, Peter se je počutil slabše o situaciji in ko je premislil kaj je povedal. Ni pomagalo, da je Tom pustil denar za plačilo računa.

Peter (Eržen) se je oglasil na klic malo po četrti uri popoldne, kar je bilo presenetljivo, saj je bil prepričan, da Tom ne bo nazaj tako kmalu.

»Peter? Bi lahko…bi lahko prišel v mojo sobo? Prosim?« Ni bil slišati trezen. »Imam steklenico vina in…« še enkrat bil slišati čudno. Zamišljal si je Toma, držal se je za nos in imel zaprte oči. »Prosim?«

Trajalo je nekaj minut, da je prišel k Tomovo sobo po telefonskem klicu.  Ko so se odprla vrata, Peter še nikoli ni videl Toma v takem stanju in nikoli več ga ni želel videti v takšnega. Videti je bil utrujen in prizadet, ramena sključena, vso njegovo telo je bilo težko za njega. Tom je bil videti potolčen.

»Kaj se je zgodilo?« je vprašal Peter, nenadno bolj živčen kot je bil prej. Sledil je Tomu, gledal kako se je vrgel na kavč in si nalival rdeče vino v skodelico za čaj. »Mislil sem, da si na kosilu z Makom...«

Tom ga je pogledal in izjavil »ja, bil sem«  in vse ostalo, kar je Peter moral videti. Nenadoma je Peter utihnil. Utihnil je, ker ni vedel kaj naj naredi. Tom in Mak sta bila prijatelja, dobra prijatelja. Skupaj sta delala dlje kot z ostalimi in bila sta navezana drug na drugega. Kako naj se s tem sooči, če sta bila najboljša prijatelja.

»Kaj je naredil?« je Peter končno vprašal in se vsedel zraven njega na kavč. Tom mu je ponudil svoje vino v drugi skodelici vina, a je zavrnil. Nekaj mu je reklo, da bi se zbudil nag, če bi sprejel ponujeno vino, čemur ni nasprotoval, ampak bi bila situacija pokvarjena. Tom je skomignil z rameni in sebi nalil.

»Jaz sem samo…« Tomov obraz je postal težek, spil je še eno skodelico. »Mogoče sem mu povedal, da sva spala skupaj.«

»Kaj?«

»in mogoče je ljubosumen. Mogoče, mislim.«

»Ljubosumen na kaj?«

»Ti nisi on.«

»Želi spati s tabo?«

Tom je odkimal, drgnil svoj obraz proti Petrovi rami, potem je nadaljeval. »Ne, je že. Midva sva, nekaj krat, ampak…«

Peter je postal napet. Tom ni tega opazil. Hotel je povedati nekaj drugega, ampak nekdo je potrkal na vrata. Tom je šel k vratom, da bi videl kdo je.

»Ja, lahko kaj pomagam?« , končno je pogledal kdo je na drugi strani. »Ne, oprosti.« je rekel » ne morem ti pomagati« zapiral je vrata, ampak Peter Mak je bil hitrejši.

»Ne, čakaj Tom!«  

Z roko je ujel rob vrat in jih odprl, lahkotno saj je Tom izgubil prijem in šel nazaj. »Rad bi govoril s teboj, naj se ti opravičim, prosim!«

V trenutku, ko je Tom pogledal Petrov obraz gor in dol, ni vedel več kaj naj naredi, ali naj ga nažene stran, roke je imel prekrižane. »Opravičuješ se za kaj? Ker si bil totalen kreten? Se je razburil, oba Petra sta trznila. Tom še nikoli bil videti tako dobro jezen. » Ja, to« Mak je stopil nazaj, tipal kje je. Ko Tom ni naredil nobenega giba nazaj, je Peter videl to kot dober znak, njegova poza je bila še vedno trda agresivna. »Resno, žal mi je ker sem tako reagiral. Prav imaš, nebi smel.«

Tom je strmel. »Jasno.«

»Ne smeš mi zameriti, ker sem ljubosumen.«

In tako je bilo to. Tam. Tomova ramena so padla, sprostil se je. Nastala je nežnost v njegovih očeh, zlomil se je. (Eržen je bil prepričan, da je on edini izmed ljudi na svetu, ki mu lahko to naredi in to je bil Mak. Nenadoma se je počutil odveč v tem zasebnem trenutku, bil je tam kjer nebi smel biti. Nekar kar nebi smel videti. Tudi sam je postal ljubosumen, samo eden je Mak. Samo…)

Eržen je se zamislil in gledal kako gre Mak bližje Tomu, bal se je, da se bo jeza vrnila. Želel je odvrniti pogled in iti. (Peter je zašepetal)  Žal mi je.

To je bilo intimno, samo za niju.

(Tom je pomežiknil in poljubil Petra)

»Vem.«

Eržen je gledal, kako sta se poljubljala. Vse je bilo vredu pri niju in ti več zdržal. Peter je objemal Toma in mu šepetal Oprosti, oprosti, oprosti.

Eržen je sedel na kavču in končno rekel, »mislim, da bi moral iti« Vstal se je s kavča, hotel je iti k vratom, hitro kot je mogoče, ne da bi mu bilo nerodno. Ni mu uspelo priti do vrat. Tom ga je prijel za roko in ga porinil nazaj. Bližje.

» Kam misliš iti?« ga je vprašal.

»Verjetno želita biti sama.«

»Imam boljšo idejo«  se je zarežal Tom, ko je potisnil Eržena k sebi, z eno roko se je dotikal njegovih gostih las. »Naučiva Maka, kako se deli.« in ga poljubil. Oba Petra sta bila presenečeno gledala. Naslednji poljub je bil bolj nežen. Edino kar je lahko Eržen naredil, da mu vrne poljube in da ne opazi kako ga Mak začenja poljubljati po vratu.

Tom se je končno potegnil nazaj, sopihal je in imel odprta usta. S prsti se je igral s Erženovimi lasmi in z nasmeškom gledal drugega Petra.

»Spalnica?«

Za sekundo je Mak premislil, ko je pokimal in se strinjal. Pogledal je Eržena, ki je prav tako pokimal. Nekje med gibanjem so vsi izgubili čevlje in oba Petra sta izgubila srajce, medtem ko je Tom izgubil srajco in hlače.

Tomovi dlani sta prijemali najbližjem telo – Mak se je ovil okoli njegovih ramenih, da bi ga poljubil, težak in vroč. Prsti so sledili okoli svojih bokov, nestrpno privlekli v spodnje perilo. Ob poljubih je stresel, delno zaradi tistih rok, ki sta stiskala boke in polovico zaradi tega, kar je Makov jezik delal v njegovih ustih. Njegove boke, potisnil navzgor, da ga je slekel, sedaj je bil čisto nag. Občutek nohtov na stegnih, ga je čisto vznemiril po hrbtenjači. Tom bil čisto moker, od dihanja se je oddaljil, da bi lahko zadihal.

»Oblačila« je zasopihal, čisto je bil rdeč. »Oba, takoj. Dol.«

Mak je pokimal, odpel si je pas, Eržen pa gumbe na svojih kavbojkah. Tom se je nasmehnil, potisnil hlače dol in videl njegovo erekcijo. »Ti je všeč dragi, želiš več?« Eržen je pokimal in poskušal reči besede kot so ja in prosim, ter oh bog, a ni ničesar ampak le zastokal. Njegovo pozornost je pritegnil Mak, ki je bil za Tomom, skoraj je pozabil, da je še nekdo drug v sobi med tem ko je Tom obdeloval njegovega tiča, v počasnih gibih.

»Mislim, da želi še, Tom...« je zašepetal Mak v Tomovo uho. »Želiš več, a ne Peter,« ni mu bilo treba odgovoriti, saj je Mak odgovoril namesto njega. »Seveda želiš, daj no Tom, si mu pokazal kaj lahko delaš s svojimi usti«  Prepričan sem, da bi mu bilo všeč.

Tom je vzdihnil, Eržen zastokal.

Mak je potisnil Toma med lopatice, ki so ga prisilili, da je spustil roke na Petrovega tiča, da bi lahko zleknil roke na žimnico, tako da ni najprej padel na obraz v Erženovo mednožje, ustje pa je bilo odprto v trdem stokanju, saj je Mak še vedno potisnil rahlo in poskušal se je upreti. Eržen ni več zdržal in mu je kmalu prišlo. »Sranje! Oprosti!« je izdahnil. Mak je nehal potiskati. Začel se je ukvarjati z Tomovo luknjo in jo začel razširjati. V kopalnici je našel losjon, to ali pa grem noter na suho, ko je bil prepričan da je dovolj odprto, ga je vtaknil noter, ko je zagrabil Toma za pas. Pogledal je Eržena, se počutiš izpostavljenega, sigurno je še dovolj prostora noter. Tom je odgovoril – »ne, da si nebi drznil« »Kaj? Vem, da lahko preneseš, tako si raztegljiv.« »Ne, ne« je izdahnil » ne moreta, ne oba.« Mak se je nasmehnil, »ne poslušaj ga, ne ve kaj želi. Želel je, da si ga deliva, torej zakaj si ga ne bi.«   Porinil ga je noter hitreje, kot si je mislil, nagnil se je naprej. Tom je stiskal zobe. Ni se želel več premakniti, da nebi ranil Toma. Dolga minuta je minila, ko je Tom zakričal » eden od vaju, se naj za hudiča umakne«Ni mu bilo treba reči drugič. Oba sta napolnila Toma s spermo. Konec je prišel prehitro. Erženu je prvemu prišlo. To je bilo čudovito je izjavil. Tom ga ni slišal, bilo mu je vseeno za odgovor. Vsi trije so zaspali. Tom je moral sedaj obdelati dva Petra in tako mu je bilo všeč. Konec zgodbe