Kar preveč smo se že navadili na "novo normalnost", po kateri si zmagovite koalicijske oblastne parlamentarne stranke po celotni državno-upravni vertikali "fevdalizirajo" kot volilni plen "svoja ministrstva", pa ministrske sekretariate in direktorate in inšpekcije in agencije v njihovi pristojnosti, pa podjetja v večinski državni lasti, ki se izkazujejo kot dolgoročno nadvse primerna "kadrovska parkirišča" za ne-izvoljene in ne-izvojljive zveste strankarske aktiviste, njihove družinske partnerje, sorodnike in poslovne partnerje. Za tiste ambiciozne in profitoljubne karierne povzpetnike, , ki ne sanjarijo z odprtimi očmi o državnih predsedniških, premierskih in ministrskih privilegijih, o posebnih službah osebnih varnostnikov, blindiranih limuzinah, manekenskih piarovkah ter nevidnih, delovnih in do groba molčečih "čebelicah", so morda prav dobro plačane sinekure v državnih vele-podjetjih (železnice, DARS, HSE, ELES, Telekom, DRI, SDH, ...) prava karierna "tombola" ali "jack pot", še posebej, kadar gre za delovna mesta s trajno sklenjenimi pogodbami za nedoločen čas in kdaj celo z višjimi plačami od plač najvišjih državnih funkcionarjev.