Strahopetno in izdajalsko skrivanje ter maskiranje za neugotovljivo in neizsledljivo množino je priljubljeni trik komunističnih revolucionarjev in otrok njihovega "novega razreda" (po M. Đilasu), saj se standardno skrivajo v abstraktni "množici", kadar je potrebno konkretno in osebno odgovarjati za lastne besede in lastna dejanja, še posebej, kadar nemara tvegajo osebni neuspeh, poraz in celo osebno javno sramoto. Saj vemo, domnevne skupne uspehe so "otroci novega razreda" (po zgledu svojih revolucionarnih dedov in staršev) vselej pripravljeni privatizirati in si osebno brezobzirno egocentrično prisvajati zasluge ter samoumevno pripadajoče socialne privilegije in finančne profite. Posledice svojih osebnih slabosti, napak ter celo nezakonitih ravnanj in zločinov pa so vselej znova pripravljeni distancirano abstraktno posplošiti in ne-etično prenesti na kolektiv, socialni razred in/ali celo nacijo v celoti. Le kdaj bo "razredno" privilegirana in meščansko scrkljana "fajterka" Nika ugotovila, da je le sama "svoje sreče kovač" in da bi bil že čas, da bi človeško, politično, aktivistično in etično dozorela v zares svobodno in zares odgovorno državljanko, političarko in intelektualko, ki bo s svojimi besedami in dejanji celotni koristila družbeni skupnosti in ne le "fajterkam" zasebnega inštituta 8. marec in njihovim spletnim ter uličnim kibicem.